Jedro

Uporaba prvega odstavka 158. člena ZPP je odvisna le od tega, ali je umik tožbe posledica toženčeve izpolnitve zahtevka ali ne. V konkretnem primeru je ključna ugotovitev, da tožena stranka ni izpolnila zahtevka za plačilo denarnega zneska šele po vložitvi tožbe in da je bil namen tožeče stranke, ki ga je zasledovala s tožbo, dosežen že, ko je banka na njeno zahtevo izdala izbrisno pobotnico.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II.Pravdni stranki trpita vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom tožeči stranki naložilo v plačilo pravdne stroške tožene stranke v višini 1.485,96 EUR v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva zamude do plačila.

2.Tožeča stranka vlaga pritožbo. Uveljavlja vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena ZPP.¹ Predlaga spremembo sklepa tako, da bo sodišče tožencu naložilo v plačilo pravdne stroške tožnice na prvi in drugi stopnji. Navaja, da je toženec tožbenemu zahtevku nasprotoval. V odgovoru na tožbo je zamolčal, da je v času od vročitve tožbe do vložitve odgovora na tožbo od banke prejel izbrisno pobotnico, ker je kredit, zavarovan s hipoteko, po vročitvi tožbe v celoti poplačal. Tožnica je za to izvedela slučajno, naknadno. Nato je od banke še sama pridobila izbrisno pobotnico ter dosegla izbris hipoteke in posledično umaknila tožbo. Odločitev sodišča prve stopnje ni obrazložena, sodišče ni vzelo na znanje razlogov tožnice, napačno tolmači pogoj izpolnitve tožničine obveznosti. Ni pomemben le predlagani izrek sodbe (denarni zahtevek), ampak celotna vsebina zahtevanega pravnega varstva. Identiteta tožbenega zahtevka se presoja ne le po besedilu tožbenega predloga, temveč glede na celotno dejansko in pravno trditveno podlago. Tožnica je s tožbo zasledovala razbremenitev bremena hipoteke na način, da se toženčev dolg do banke v celoti poplača. Potreba po takem pravnem varstvu je odpadla po vložitvi tožbe, ko je toženec svoj dolg do banke po vročitvi tožbe v celoti poplačal. Odločilno dejstvo za presojo, kdo nosi stroškovno breme, je okoliščina, da je toženec po vložitvi tožbe izpolnil interes, ki ga je tožnica zasledovala s pravdo (poplačal dolg do banke). Zastavna pravica je akcesorna pravica. Šele dejstvo poplačila daje zastavitelju pravico, da zahteva izdajo izbrisnega dovoljenja. To pa je posledica dejstva, da je toženec storil, kar je s tožbo od njega zahtevala tožnica: zagotovil je sredstva za poplačilo terjatve, zavarovane z zastavno pravico na nepremičnini. Sodišče je zmotno interpretiralo posledice toženčevega nepoštenega izvrševanja pravice do odgovora na tožbo. Toženec zaradi nepoštene uporabe pravic ne more biti v ugodnejšem položaju, kot če bi bil v odgovoru na tožbo resnicoljuben. Ni upravičen do povračila stroškov. Graja še odmero stroškov 1000 točk za prvo pripravljalno vlogo. Gre le za soglasje k umiku tožbe, za kar zadošča 50 točk (1000 točk je namenjeno za meritorno razpravljanje o glavni stvari).

3.Toženec v odgovoru na pritožbo navaja, da ni izpolnil tožbenega zahtevka, da je bil tožbeni zahtevek nesklepčen, da je bila vloga z dne 27. 12. 2024 obrazložena in v njej podana stališča ter pravna naziranja o glavni stvari in o pravdnih stroških. Opozarja še, da je bila tožnica tista, ki je zlorabila pravno sredstvo nasprotne tožbe z nesmiselnim zahtevkom, ki se ga ne bi poslužila, če ne bi bila upravičena do Bpp. Pritožuje se zoper višino stroškov, vendar jih sama priglaša v enaki višini.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Sodišče prve stopnje je po ugotovitvi, da tožena stranka ni izpolnila zahtevka na plačilo 70.000 EUR, na podlagi prvega odstavka 158. člena ZPP tožencu priznalo priglašene pravdne stroške za odgovor na tožbo, prvo obrazloženo pripravljalno vlogo ter pripadajoče materialne stroške. Ugotovitve o pravnorelevantnih dejstvih iz 158. člena ZPP so obrazložene v točki 6 sklepa. Ključna je ugotovitev, da tožena stranka ni izpolnila zahtevka za plačilo denarnega zneska in da je bil namen tožeče stranke, ki ga je zasledovala s tožbo, dosežen, ko je banka na njeno zahtevo izdala izbrisno pobotnico. V zadostni meri se je sodišče v točki 7 opredelilo do tožničinih navedb o nepoštenem ravnanju toženca. Razlogi so pravno pravilni in jim ni treba ničesar dodati. Smiselno zatrjevanih procesnih kršitev po 14. in 8. točki 339. člena ZPP ni.

6.Toženec je že v odgovoru na tožbo opozoril, da tožnica pred vložitvijo tožbe od njega ni zahtevala plačila denarnega zneska, ki ga je vtoževala. Pritožbene navedbe o "smiselno izpolnjenem tožbenem zahtevku" pred vložitvijo tožbe so same s seboj v nasprotju. Deloma gre za pritožbene novote. Tako je navedba, da je kredit poplačal po vročitvi tožbe, nova in v nasprotju s tožbenimi navedbami, da je že v juliju 2024 prejel izbrisno pobotnico od banke² . Enako velja za pritožbene navedbe, da je potreba po varstvu, ki ga je zasledovala tožnica s tožbo, odpadla po vložitvi tožbe, ko/ker je toženec svoj dolg do banke po vročitvi tožbe v celoti poplačal. Sodeč po tožbenih navedbah o izdaji izbrisne pobotnice julija 2024 je bil dolg, zavarovan s hipoteko, očitno poplačan že pred vložitvijo tožbe. Ne drži niti nadaljnja pritožbena navedba, da je toženec izpolnil interes, ki ga je tožnica zasledovala s pravdo (poplačal dolg do banke), po vložitvi tožbe. Očitno je bil izpolnjen pred pravdo. Pritožnica pa se napačno sklicuje nanj. Pravilna je ugotovitev in presoja sodišča prve stopnje, da toženec ni izpolnil dajatvenega denarnega tožbenega zahtevka. Stroškovna odločitev in uporaba prvega odstavka 158. člena ZPP je odvisna le od tega, ali je umik tožbe posledica toženčeve izpolnitve zahtevka ali ne.

7.Odmera pravdnih stroškov, obrazložena v točki 8 izpodbijanega sklepa, je pravilna. Prva pripravljalna vloga toženca je bila obrazložena tako glede glavne stvari kot glede stroškovnega zahtevka. Stroški zanjo so zato pravilno odmerjeni po tarifni št. 20 OT³ v zvezi s tarifno št. 19 OT.

8.Ker je odločitev sodišča prve stopnje pravilna v pravnem in dejanskem pogledu in ni obremenjena s procesnimi kršitvami, na katere je treba paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je bilo treba pritožbo zavrniti in potrditi izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP).

9.Pravdni stranki trpita vsaka svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena ZPP), ker je tožnica s pritožbo propadla (prvi odstavek 154. člena ZPP), toženec pa z odgovorom na pritožbo ni prispeval k odločanju na drugi stopnji (prvi odstavek 155. člena ZPP).

-------------------------------

1Zakon o pravdnem postopku, Ur. l. RS, št. 26/1999 s spremembami.

2Tožba je bila vložena 30. 9. 2024, odgovor na tožbo pa 23. 10. 2024.

3Odvetniška tarifa, Ur. l. RS, št. 2/2025 s spremembami.

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 154, 154/1, 155, 155/1, 158, 158/1, 337, 337/1, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14

Podzakonski akti / Vsi drugi akti

Odvetniška tarifa (2015) - tarifna številka 19, 20

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.