Jedro

Ker je toženka pritožbo nepravilno poslala Višjemu sodišču v Ljubljani, njenega ravnanja pa ni mogoče pripisati nevednosti ali očitni pomoti, je sodišče prve stopnje pritožbo pravilno zavrglo kot prepozno, saj jo je prejelo po poteku petnajst dnevnega roka.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo pritožbo toženke z dne 27. 9. 2017, ki jo je vložila zoper sodbo Okrajnega sodišča v Ljubljani IV P 51/2014 z dne 17. 1. 2017. 2. V pritožbi zoper izpodbijani sklep toženka navaja, da je pritožbo zoper sodbo poslala pravočasno in v roku, to je 27. 9. 2017, tako okrajnemu kot višjemu sodišču, okrajnemu zato, ker je tako navedeno v pravnem pouku, višjemu pa zato, ker bo o pritožbi odločalo. Priložila je potrdili o oddaji pošiljk. Tudi če okrajno sodišče njene pritožbe ni prejelo ali jo je založilo oziroma izgubilo, je višje sodišče pritožbo pravočasno prejelo, zato izpodbijani sklep ni ustrezen, saj pritožnica ni imela nobenega vpliva, kako in kdaj bo višje sodišče odstopilo pritožbo okrajnemu sodišču. Okrajno sodišče tudi ni predložilo nobenega dokaza, da je pritožbo prejelo samo od višjega sodišča, saj jo je pritožnica poslala tudi neposredno okrajnemu sodišču. Poleg tega bi pritožbo moral zavreči predsednik senata sodišča in ne sodnica, ki vodi postopek, kot je navedeno v prvem odstavku 343. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), tako da je bila storjena tudi procesna napaka.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Iz podatkov spisa izhaja, da je bila sodba toženki vročena 13. 9. 2017 (povratnica pripeta list. št. 152 sodnega spisa), nadalje, da je toženka pritožbo naslovila na Višje sodišče v Ljubljani in jo zadnji dan petnajst dnevnega pritožbenega roka, torej pravočasno, podala Višjemu sodišču v Ljubljani. To sodišče je pritožbo posredovalo Okrajnemu sodišču v Ljubljani, ki jo je prejelo 2. 10. 2017 in jo štelo za prepozno, zato jo je z izpodbijanim sklepom zavrglo.

5. Pritožba se vloži pri sodišču, ki je izreklo sodbo na prvi stopnji (342. člen ZPP), na kar je bila toženka pravilno poučena v pravnem pouku izpodbijane sodbe (šesti odstavek 324. člena ZPP). Pri vlogah, vezanih na rok, se šteje, da so vložene pravočasno, če so izročene pristojnemu sodišču, preden se rok izteče (prvi odstavek 112. člena ZPP). Če stranka pošlje vlogo nepristojnemu sodišču, si s tem ne zavaruje roka.

6. Strogost te ureditve omilita dve izjemi navedeni v desetem odstavku 112. člena ZPP,1 ki določa, da če je bila vloga, ki ni tožba, vezana na rok, izročena ali poslana nepristojnemu sodišču pred iztekom roka, pa prispe k pristojnemu sodišču po izteku roka, se šteje, da je bila vložena pravočasno, če je mogoče vložitev pri nepristojnemu sodišču pripisati nevednosti vložnika, ki nima pooblaščenca iz tretjega odstavka 86. člena oziroma iz tretjega odstavka 87. člena tega zakona ali očitni pomoti vložnika.

7. Toženka zatrjuje, da je pritožbo poslala pristojnima okrajnemu in višjemu sodišču, kar dokazuje s potrdiloma o oddaji pošiljke v prilogi B 6. Ni sporno, da je Višje sodišče v Ljubljani pritožbo prejelo 28. 9. 2017 in da jo je poslalo Okrajnemu sodišču v Ljubljani, katero jo je prejelo 2. 10. 2017 (dohodni štampiljki obeh sodišč, list. št. 158 sodnega spisa). Iz potrdila o oddaji pošiljke, naslovljene na Okrajno sodišče v Ljubljani, izhaja, da gre za pošiljko oddano 27. 9. 2017 ob 23.19 uri, s težo 0,010 kg in pod šifro 12987 RA 2923 3652 SI. Iz kuverte priložene dopisu toženke Račun za plačilo stroškov postopka izhajajo identični podatki, kar pomeni, da z navedeno pošiljko toženka Okrajnemu sodišču v Ljubljani ni poslala pritožbe, ampak dopis Račun za plačilo stroškov postopka (list. št. 153 sodnega spisa s priloženo kuverto in potrdilom poštne agencije). Iz potrdila o oddaji pošiljke Višjemu sodišču v Ljubljani pa glede na težo in šifro, ko ju sodišče primerja s podatki na kuverti priloženi pritožbi (list. št. 158 sodnega spisa) izhaja, da je pritožbo poslala Višjemu sodišču v Ljubljani. Toženka s predloženima potrdiloma ni dokazala, da je pritožbo poslala Okrajnemu sodišču v Ljubljani, zato je pritožbeno sodišče v nadaljevanju presojalo, ali sta podani izjemi iz desetega odstavka 112. člena ZPP.

8. Glede na to, da iz pritožbe zoper sodbo (list. št. 158 sodnega spisa) izhaja, da jo je toženka naslovila na Višje sodišče v Ljubljani, skladno z ustaljeno sodno prakso ni mogoče govoriti o očitni pomoti.2 Prav tako toženkine napake ni mogoče obravnavati kot nevednost, saj je bila v pravnem pouku izrecno in pravilno poučena, pri katerem sodišču mora vložiti pritožbo. Ključna za odločitev pritožbenega sodišča je njena navedba v pritožbi zoper izpodbijani sklep, kjer potrjuje, da je pritožbo pravočasno poslala poleg višjega sodišča tudi okrajnemu sodišču, ker je tako navedeno v pravnem pouku sodbe. S takšnimi pritožbenimi trditvami o nevednosti toženke, ki sicer ni imela kvalificiranega pooblaščenca, ni mogoče govoriti. Izjemi po desetem odstavku 112. člena ZPP torej nista podani.

9. Ker je toženka pritožbo nepravilno poslala Višjemu sodišču v Ljubljani, njenega ravnanja pa ni mogoče pripisati nevednosti ali očitni pomoti, je sodišče prve stopnje pritožbo pravilno zavrglo kot prepozno, saj jo je prejelo po poteku petnajst dnevnega roka.

10. Neutemeljeno se toženka sklicuje tudi na procesno napako. Prvi odstavek 343. ZPP člena res določa, da nepopolno ali nedovoljeno pritožbo zavrže s sklepom predsednik senata sodišča prve stopnje brez naroka, vendar se navedena določba uporablja tako za predsednika senata sodišča, kjer je senat na prvi stopnji določen z zakonom, kot za sodnika posameznika, ki vodi postopek. S tem, ko je s sklep o zavrženju pritožbe izdala sodnica posameznica, ni prišlo do procesne napake.

11. Ker pritožba ni utemeljena, pritožbeno sodišče pa tudi ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (350. člen ZPP), jo je zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

1 Izpodbijani sklep je bil izdan 2. 11. 2017, ko je že veljal ZPP - E, zato je skladno s tretjim odstavkom 125. člena novele ZPP - E sodišče odločalo ob upoštevanju te novele, pri čemer gre ugotoviti, da je 112. člen ZPP ostal identičen v delu, ki se nanaša na pritožbo, saj je v ZPP-E izvzeta le tožba. 2 Primerjaj odločbe VSRS III Ips 73/99, II Ips 446/09 in II Ips 595/06 in VSL I Cpg 1499/2010.