Jedro

Ker je potrebno zaradi bistvenih kršitev postopka ponovno opraviti obravnavo pred disciplinsko komisijo, je drugostopenjski organ ravnal pravilno, ko je odpravil odločbo prve stopnje in vrnil zadevo organu prve stopnje v ponoven postopek (3. odstavek 251. člena ZUP).

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/95 in 70/2000) zavrnilo tožnikovo tožbo zoper odločbo tožene stranke, s katero je ta ugodila pritožbi tožnika in odpravila odločbo disciplinske komisije Zavoda za prestajanje mladoletniškega zapora in kazni zapora ... z dne 26.4.2002, s katero je bila tožniku kot obsojencu zaradi storitve hujšega disciplinskega prestopka po 6. alineji 2. odstavka 87. člena Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij izrečena disciplinska kazen oddaje v samico v trajanju 14 dni s pravico do dela ter zadevo vrnila prvostopnemu organu v ponovno odločanje.

Sodišče prve stopnje v razlogih izpodbijane sodbe navaja, da je v obravnavani zadevi med strankama sporno, ali je tožena stranka po odpravi prvostopne odločbe zadevo utemeljeno vrnila prvostopnemu organu v ponovno odločanje ali pa bi morala sama o zadevi odločiti. Tožena stranka z izpodbijano odločbo namreč ni v celoti sledila predlogu tožnika v pritožbi, saj je le-ta predlagal, da tožena stranka sama reši stvar tako, da predlog za uvedbo disciplinskega postopka zoper tožnika kot neutemeljenega zavrne ter postopek ustavi. V obravnavani zadevi ni dvoma, da so bila pri odločanju na prvi stopnji kršena pravila postopka, saj bi morala na podlagi 3. odstavka 93. člena Pravilnika o izvrševanju kazni zapora (Uradni list RS, št. 102/2000) odločati disciplinska komisija v sestavi predsednika in dveh članov, v konkretnem primeru pa je odločala disciplinska komisija v sestavi predsednika in enega člana. Ugotovljene pomanjkljivosti postopka pa je mogoče odpraviti le tako, da se ponovno opravi disciplinska obravnava pred pravilno sestavljeno disciplinsko komisijo, ki bo ponovno zaslišala tožnika in izvedla druge dokaze o utemeljenosti uvedbe disciplinskega postopka zoper tožnika. Glede na to, da 93. člen Pravilnika o izvrševanju kazni zapora natančno določa sestavo disciplinske komisije, ki je pristojna za izvedbo disciplinske obravnave, disciplinske obravnave ne more opraviti tožena stranka sama, niti je ne bi mogla hitreje in bolj ekonomično opraviti po organu prve stopnje. Brez ponovnega zaslišanja tožnika oziroma opravljene disciplinske obravnave pa tožena stranka tudi ni imela podlage za presojanje utemeljenosti predloga za uvedbo disciplinskega postopka. Tako je tožena stranka pravilno in zakonito ravnala, ko je po odpravi prvostopne odločbe zadevo vrnila v ponovno odločanje prvostopnemu organu z napotilom, da naj pravilno sestavljena disciplinska komisija ponovi glavno obravnavo, saj bo navedene pomanjkljivosti postopka tudi po presoji sodišča bolj ekonomično in hitreje odpravil organ prve stopnje.

V pritožbi tožnik izpodbija sodbo sodišča prve stopnje zaradi zmotno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja, napačne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve določb postopka. Navaja, da ni nikakršnega dvoma, da je prvostopenjska disciplinska komisija storila vsaj dve napaki, poslovala je v napačni sestavi, dokazno gradivo, ki je bilo na razpolago, pa ni omogočalo rešitve, kakršna je konkretna. V tako hudih kršitvah bi pritožbeno preverjanje moralo učinkovati v spremembo prvostopenjske odločbe tako, da bi se zahtevo za uvedbo disciplinskega postopka kot neutemeljeno zavrnilo.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Glede na prehodno določbo 2. odstavka 107. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/2006 - ZUS-1), ki velja od 1.1.2007 dalje, je Vrhovno sodišče ugotovilo, da je potrebno tožnikovo pritožbo obravnavati kot pritožbo po ZUS-1. Po presoji pritožbenega sodišča je odločitev sodišča prve stopnje pravilna in zakonita. Na podlagi določbe 1. odstavka 251. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 80/99, 70/00, 52/02, 73/04; ZUP) drugostopenjski organ v primeru, ko ugotovi, da je v postopku na prvi stopnji prišlo do bistvenih kršitev pravil postopka, res sam dopolni postopek in odpravi pomanjkljivosti, toda, če meni, da bo pomanjkljivosti postopka na prvi stopnji hitreje in bolj ekonomično odpravil organ prve stopnje, odpravi odločbo prve stopnje s svojo odločbo in vrne zadevo organu prve stopnje v ponoven postopek (3. odstavek 251. člena ZUP), torej odloči tako, kot je odločila tožena stranka z izpodbijano odločbo. V obravnavanem primeru je bila bistvena kršitev pravil postopka zagrešena z nepravilno sestavo disciplinske komisije, ki na podlagi določbe 1. odstavka 90. člena ZIKS-1 izreka disciplinske kazni za hujše disciplinske prestopke, saj ni bila sestavljena v skladu s 3. odstavkom 93. člena Pravilnika o izvrševanju kazni zapora, to pa je kršitev, ki je ali bi lahko bistveno vplivala na disciplinski postopek. Ker je tako potrebno ponovno opraviti glavno obravnavo pred pravilno sestavljeno disciplinsko komisijo, bo tudi po presoji pritožbenega sodišča ugotovljene pomanjkljivosti postopka glede na naravo konkretne upravne zadeve bolj ekonomično in hitreje odpravil organ prve stopnje. Glede na dejstvo, da tožena stranka tudi ni imela podlage za presojanje utemeljenosti predloga za uvedbo disciplinskega postopka brez ponovno opravljene disciplinske obravnave, pa so neutemeljeni ugovori tožnika, da bi morala tožena stranka z izpodbijano odločbo meritorno odločiti.

Na drugačno odločitev pritožbenega sodišča ne morejo vplivati pritožbeni ugovori, ki jih je tožeča stranka uveljavljala že kot tožbene ugovore in jih je prvostopno sodišče po presoji pritožbenega sodišča pravilno presodilo. Pritožbeno sodišče, ki pri presoji izpodbijane sodbe tudi ni našlo uradno upoštevnih kršitev, je tako na podlagi 76. člena v zvezi z 2. odstavkom 107. člena ZUS-1 pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.