Jedro

Ker je zaradi spremenjenega materialnega prava (odločba Ustavnega sodišča RS) potrebno pri inšpekcijskem ukrepu preveriti, ali so izpolnjeni pogoji za nadaljevanje inšpekcijskega postopka, je potrebno ugotoviti popolno dejansko stanje.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in zadeva vrne istemu sodišču v novo sojenje.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je upravno sodišče kot sodišče prve stopnje na podlagi določbe 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS) zavrnilo tožbo tožnice zoper odločbo tožene stranke z dne 25.3.2002. Z navedeno odločbo je tožena stranka odpravila in jo nadomestila z novo 2. točko izreka odločbe urbanističnega inšpektorja Inšpektorata Republike Slovenije za okolje in prostor z dne 26.3.2001, ki se nanaša na prepovedi v zvezi z nedovoljenimi posegi v prostor, v ostalem pa je pritožbo tožeče stranke zoper odločbo organa prve stopnje, s katero je bilo tožnici med drugim naloženo, da mora v roku tridesetih dni odstraniti betonske odtočne cevi za zacevitev dela struge hudourniškega potoka, ograja v dolžini 30 m, zunanji montažni bazen premera 10 m in armirano betonsko talno ploščo, zavrnila. Tožena stranka je ugotovila, da je tožnica nezakonito posegla v prostor, saj za poseg v prostor ni dobila ustreznega dovoljenja. Zato ji je bil utemeljeno izrečen inšpekcijski ukrep po določbi 73. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (ZUN).

Sodišče prve stopnje v razlogih izpodbijane sodbe pritrjuje odločitvi tožene stranke in zavrača vse tožbene ugovore.

Tožnica v pritožbi uveljavlja vse pritožbene razloge. Posebej poudarja, da je predlagala glavno obravnavo, pa ta ni bila izvedena. Predlaga, da pritožbeno sodišče opravi glavno obravnavo, ugodi pritožbi in izpodbijano sodbo tako spremeni, da tožbi ugodi in izpodbijano odločbo tožene stranke odpravi.

Odgovori na pritožbo niso bili vloženi.

Pritožba je utemeljena.

Področje inšpekcijskega nadzorstva nad zakonitostjo gradenj v veljavni zakonodaji ureja Zakon o graditvi objektov (ZGO-1). Pred uveljavitvijo ZGO-1 (veljati je začel 1.1.2003) je inšpekcijsko nadzorstvo urejal Zakon o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (ZUN). Za inšpekcijske postopke, ki so se začeli pred njegovo uveljavitvijo, je ZGO v 1. odstavku 200. člena določil, da se končajo po predpisih, ki so veljali pred njegovo uveljavitvijo, torej po ZUN, oziroma v določenih primerih še po Zakonu o urbanističnem planiranju.

V odločbi, opr. št. U-I-150/03-19 z dne 1.12.2005, je Ustavno sodišče RS presojalo skladnost 1. odstavka 200. člena ZGO z Ustavo. Odločilo je, da se 1. odstavek 200. člena ZGO-1, kolikor za gradnjo iz 3. odstavka 3. člena tega zakona nalaga, da se inšpekcijski postopki, ki so začeti pred njegovo uveljavitvijo, končajo po določbah ZUN, razveljavi (1. točka) ter da se nepravnomočno končani inšpekcijski postopki iz prejšnje točke, vključno z izvršbo inšpekcijskih ukrepov v nepravnomočno končanih inšpekcijskih postopkih, končajo po določbah Zakona o graditvi objektov (2. točka). Po določbi 3. odstavka 3. člena ZGO-1 investitorjem pod predpisanimi pogoji za začetek gradnje ni treba več pridobiti dovoljenja, če gre za enostavni objekt, podrobneje pa je vprašanje urejeno v pravilniku o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov, ob pogojih za gradnjo enostavnih objektov brez gradbenega dovoljenja in o vrsti del, ki so v zvezi z objekti in pripadajočimi zemljišči. Pod določenimi pogoji je gradnja zakonita in investitorju ni treba pridobiti nobenega upravnega dovoljenja. V konkretnem upravnem sporu je zato potrebno upoštevati navedeno odločbo Ustavnega sodišča. Potrebno je ugotoviti, ali je predmet postopka gradnja, ki ni enostavni objekt v smislu ZGO-1 oziroma pravilnika, ali pa je takšen objekt. Pomembno je tudi, ali sta izpolnjena še ostala dva pogoja za presojo, da gre za enostavni objekt (lokacijska informacija in izpolnjeni pogoji, kot jih določa pravilnik).

Glede na navedeno v konkretnem primeru niso bila ugotovljena vsa pravno relevantna dejstva glede na spremenjeno materialno pravo. Pa tudi sicer je tožeča stranka že v tožbi predlagala opravo glavne obravnave, ob takšni izrecni zahtevi sodišče prve stopnje ni imelo podlage, da je v zadevi odločalo na seji. Zato so bile v postopku na prvi stopnji tudi bistveno kršene določbe postopka v upravnem sporu. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče Republike Slovenije kot pritožbeno sodišče na podlagi 74. in 76. člena ZUS pritožbi že iz navedenih razlogov ugodilo in razveljavilo sodbo sodišča prve stopnje in mu zadevo vrnilo v novo sojenje. V novem sojenju bo moralo sodišče prve stopnje s pravilno uporabo materialnega prava ugotoviti vse dejanske okoliščine konkretnega primera in to po opravljeni glavni obravnavi in v zadevi nato ponovno odločiti, pri čemer bo moralo odgovoriti na vse ostale ugovore tožeče stranke. Vrhovno sodišče je svojo odločitev sprejelo na seji, ne pa na glavni obravnavi, saj odločanje na glavni obravnavi za Vrhovno sodišče ni obvezno.