- Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
- Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
- Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Podobni dokumenti
Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov
VSL Sklep I Cp 2116/2022, I Cp 2117/2022 in I Cp 2118/2022
ECLI:SI:VSLJ:2023:I.CP.2116.2022.A Civilni oddelek
Povzetek
- Obstoja pravdne sposobnosti predlagateljaPritožbeno sodišče je podvomilo o obstoju predlagateljeve pravdne sposobnosti zaradi slabo čitljivih in nerazumljivih vlog.
- Ustrezno zastopanje procesno nesposobnih strankSodišče mora poskrbeti za pravilno zastopanje procesno nesposobnih strank, kar je v javnem interesu.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!
Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Jedro
Ob obravnavanju pritožb je pritožbeno sodišče podvomilo o obstoju predlagateljeve pravdne sposobnosti. Iz spisov namreč izhaja, da so njegove vloge slabo čitljive, nerazumljive, navedbe pa nepovezane. Hkrati je iz njih razvidno, da so povezane z enim ali več sodnimi postopki, v katerih je udeležen predlagatelj. Navedena stopnja nerazumljivosti vlog vzbuja resen dvom o predlagateljevi procesni sposobnosti, sodišče pa je nanjo dolžno paziti ves čas po uradni dolžnosti.
Ker razrešitev vprašanja obstoja procesne sposobnosti (ki ga ni dopustno prvič obravnavati v pritožbenem postopku, saj bi se s takšnim ravnanjem pritožbeno sodišče v celoti postavilo v položaj sodišča prve stopnje) predstavlja predpogoj za odločanje o pravilnosti izpodbijanega sklepa, pritožbeno sodišče končne odločitve v zvezi s slednjim ni moglo sprejeti.
Izrek
Pritožbam se ugodi, izpodbijani sklepi se razveljavijo in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.
Obrazložitev
1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanimi sklepi zavrglo predlagateljeve vloge, vložene 7. 3., 16. 3., 22. 3. in 10. 6. 2022. 2. Zoper navedene sklepe se je predlagatelj pritožil. 3. Pritožbe so utemeljene.
4. Ob obravnavanju pritožb je pritožbeno sodišče podvomilo o obstoju predlagateljeve pravdne sposobnosti. Iz spisov namreč izhaja, da so njegove vloge slabo čitljive, nerazumljive, navedbe pa nepovezane. Hkrati je iz njih razvidno, da so povezane z enim ali več sodnimi postopki, v katerih je udeležen predlagatelj. Poleg tega je pritožbeno sodišče obravnavalo še tri predlagateljeve pritožbe zoper istovrstne sklepe, ki jih je isto sodišče prve stopnje sprejelo o predlagateljevih vlogah, poslanih na sodišče v istem časovnem obdobju.
5. Navedena stopnja nerazumljivosti vlog vzbuja resen dvom o predlagateljevi procesni sposobnosti, sodišče pa je nanjo dolžno paziti ves čas po uradni dolžnosti. Pravilno zastopanje procesno nesposobnih strank kot oseb, ki niso sposobne same skrbeti za svoje pravice in interese, je tudi v javnem interesu in je izraz načel socialne države.1 Zato je pritožbam ugodilo, izpodbijane sklepe razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena in prvi odstavek 354. v zvezi z drugim odstavkom 350. člena in 366. členom Zakona o pravdnem postopku).
6. V ponovljenem postopku se bo moralo sodišče prve stopnje na ustrezen način prepričati o predlagateljevi procesni sposobnosti, po potrebi postaviti izvedenca ustrezne stroke in ob morebitno ugotovljeni procesni nesposobnosti poskrbeti za predlagateljevo ustrezno zastopanje, šele potem pa odločati v zadevi. Ker razrešitev vprašanja obstoja procesne sposobnosti (ki ga ni dopustno prvič obravnavati v pritožbenem postopku, saj bi se s takšnim ravnanjem pritožbeno sodišče v celoti postavilo v položaj sodišča prve stopnje) predstavlja predpogoj za odločanje o pravilnosti izpodbijanega sklepa, pritožbeno sodišče končne odločitve v zvezi s slednjim ni moglo sprejeti.
1 Tako tudi A. Galič v: L. Ude, A. Galič (red.), Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, 1. knjiga, Uradni list Republike Slovenije in GV založba, Ljubljana, 2005, stran 335.