Jedro

Pri posegih v prostor, izvedenih v nasprotju s predpisi, se za odmero odškodnine zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča, upoštevajo uradni podatki zemljiškega katastra o kulturi in katastrskem razredu zemljišča pred pričetkom gradnje. Odškodnina pa se obračunava po višini, ki velja na dan, ko je bila vložena popolna vloga za legalizacijo gradnje.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba Upravnega sodišča Republike Slovenije v Ljubljani, št. U 247/97-8 z dne 20.8.1998.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbo tožeče stranke proti odločbi tožene stranke z dne 24.1.1997, s katero je ta zavrnila pritožbo tožeče stranke proti odločbi Upravne enote L., Izpostava V. - R. z dne 5.9.1996. Z navedeno odločbo je upravni organ prve stopnje odločil, da mora tožeča stranka plačati odškodnino zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča s parc. št. 57/6 k.o. H. v znesku 1.436.526,00 SIT in sicer v 15 dneh po prejemu te odločbe, sicer bo moral plačati tudi zakonite zamudne obresti.

Sodišče prve stopnje je pritrdilo odločitvi tožene stranke. Po njegovi presoji je izpodbijana odločba pravilna in na zakonu utemeljena. V obrazložitvi sodbe sodišče prve stopnje navaja, da je tožena stranka svojo odločitev glede odmere odškodnine zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča pravilno oprla na določbe 1., 3., 5. in 8. odstavka 14. člena Zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list SRS 1/79, 11/81, 1/86 in Uradni lis RS, št. 9/90, v nadaljevanju ZKZ). Po določbi 1. odstavka 14. člena ZKZ plača odškodnino zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča vsak, kdor spremeni namembnost kmetijskega zemljišča ali gozda na podlagi lokacijskega ali drugega upravnega akta ali, če spremeni namembnost tega zemljišča brez takega akta zato, ker ta ni predpisan ali pa v nasprotju s predpisi, tako, da se to zemljišče ne uporablja za kmetijsko ali gozdno proizvodnjo. Po uradnih podatkih zemljiškega katastra je bilo na dan vložitve popolne vloge za legalizacijo objekta zemljišče parc. št. 57/6 k.o. H. njiva IV. katastrskega razreda. Tožeča stranka je po pravnomočnosti pridobljenega lokacijskega dovoljenja sicer vložila zahtevek za spremembo katastrske kulture, vendar ji je bil zahtevek zavrnjen na podlagi 4. alinee 1. odstavka 76. c člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (v nadaljevanju ZUN), ki izrecno prepoveduje vpise in spremembe v zemljiški knjigi, katastru in drugih geodetskih evidencah v primeru nezakonitih posegov v prostor. Za postopek odmere odškodnine zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča so po presoji sodišča prve stopnje brez pomena spremembe v katastrskih evidencah, saj se te spreminjajo ne glede na to, ali gre za spremembo vrste rabe zemljišča, na podlagi ustreznega upravnega dovoljenja ali brez njega. Lastniki oziroma uporabniki zemljišča pa so tudi dolžni, skladno s 25. členom Zakona o zemljiškem katastru, v 30 dneh prijaviti pristojnemu organu vsako spremembo v vrsti rabe zemljišča in spremembo, ki vpliva na katastrski razred. Sodišče prve stopnje je na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu tožbo kot neutemeljeno zavrnilo.

Tožeča stranka izpodbija sodbo sodišča prve stopnje zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja, predlaga odpravo izpodbijane sodbe in vrnitev zadeve v ponovno odločanje. Navaja, da je bila uskladitev vrste rabe s stanjem na terenu opravljena že v letu 1990 in evidentirana v katastru in zemljiški knjigi. V času vložitve popolne vloge v zemljiškem katastru ni bila evidentirana njiva, temveč stavba in dvorišče. Pri izdaji lokacijskega dovoljenja je upravni organ moral upoštevati dejstvo, da parc. št. 57/6 k.o. H. ni ne dejansko niti uradno katastrsko kmetijsko zemljišče. Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Po presoji pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo tožbene ugovore, ki jih tožeča stranka deloma ponavlja tudi v pritožbi, in za zavrnitev navedlo pravilne razloge. Ti razlogi imajo podlago v podatkih in listinah v upravnih spisih in v citiranih materialnih predpisih. Pritožbeno sodišče se s temi razlogi strinja in jih ne ponavlja.

Pritožbeno sodišče še dodaja, da se pri posegih v prostor, izvedenih v nasprotju s predpisi, za odmero odškodnine zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča, upoštevajo uradni podatki zemljiškega katastra o kulturi in katastrskem razredu zemljišča pred pričetkom gradnje. Zato ni mogoče slediti ugovoru tožeče stranke, da v času vložitve popolne vloge za legalizacijo gradnje (24.8.1994) v zemeljiškem katastru ni bila evidentirana njiva, temveč stavba in dvorišče, saj to na drugačno odločitev ne more vplivati. Dan vložitve popolne vloge za legalizacijo pa je pomemben za obračun višine odškodnine. Po 2. alinei 8. točke 14. člen ZKZ se za gradnje, ki so bile zgrajene v nasprotju s predpisi in se legalizirajo, odškodnina obračunana po višini, ki velja na dan, ko je bila vložena popolna vloga za legalizacijo gradnje.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 73. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97, 65/97 in 70/2000) pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje, saj niso podani razlogi, zaradi katerih se sodba lahko izpodbija in ne razlogi, na katere mora sodišče paziti po uradni dolžnosti.