Jedro

Lastninska pravica je samo pravna podlaga za izločitveni zahtevek, ki je lahko uspešen samo, če so stvari, katerih izločitev je zahtevana, pri stečajnem dolžniku. Zato mora upnik v pravdi dokazati tako svojo lastninsko pravico kot tudi dejstvo, da stečajni dolžnik ima sporne stvari. Če je bil upnik s pravnomočnim sklepom napoten na tožbo na ugotovitev izločitvene pravice, je treba tako tožbo dopustiti, čeprav je po stečajnem zakonu sicer potrebno vložiti dajatveno tožbo.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbe je sodišče prve stopnje ugodilo tožnikovemu zahtevku na ugotovitev izločitvene pravice za 700 jeklenk za plin (592 za kisik, 63 za CO2, 45 za argon) in dveh rezervoarjev za CO2 (po 6 m3). Tožencu je naložilo plačilo stroškov postopka v znesku 775.925,00 SIT. Zavrnilo pa je zahtevke po nasprotni tožbi, s katerim je toženec zahteval, da se ugotovi, da kupoprodajna pogodba med strankama z dne 6.2.1995, katere predmet so bile jeklenke in rezervoarji za plin nima učinka proti stečajni masi toženca.

Zoper tako sodbo se pritožuje toženec zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga, da se izpodbijano sodbo rzveljavi in zadevo vrne v novo sojenje sodišču prve stopnje.

Pritožnik navaja, da iz stališča sodišče prve stopnje in navedb tožnika, da je stvari pridobil v last od nelastnika po določbi 31. člena ZTLR, da je stvari prevzel ter se nahajajo v skladišču, ki ga ima tožnik v najemu, izhaja, da je njihov neposredni posestnik. Iz tega pa izhaja, da ni mogoč izročitveni zahtevek proti tožencu oz. je nepotreben. Tožnik tudi ni izkazal interesa za postavitev ugotovitvenega zahtveka v smislu določila 187. člena ZPP. Glede zahtevka po nasprotni tožbi izpodbijana sodba nima razlogov.

Pritožba je utemeljena.

Sodišče prve stopnje ni bistveno kršilo določb pravdnega postopka.

Zahtevek, s katerim upnik uveljavlja izločitveno pravico, je na podlagi določbe 5. odst. 143. člena ZPPSL sicer dajatvene in ne ugotovitvene narave. Ker pa je bil tožnik s pravnomočnim sklepom stečajnega senata napoten na ugotovitev pravice, je sodišče pravilno dopustilo ugotovitveno tožbo. Glede zahtevka po nasprotni tožbi pa velja, da je ta kontradiktoren tožbenemu in v toliko pomenijo razlogi za ugoditev enemu hkrati razloge za zavrnitev drugega. Tako ima izpodbijana sodba razloge tudi v tem delu.

Sodišče prve stopnje pa ni ugotovilo vseh odločilnih dejstev, ko je odločilo o pridobitvi lastinske pravice od nelastnika. Ugotovilo namreč ni, ali se je toženec ukvarjal s prodajo jeklenk in rezervoarjev za plin kot s svojo dejavnostjo ali pa je imel le-te v posesti od lastnika iz pravnega naslova, ki ni podlaga za pridobitev lastinske pravice, saj bi le tako lahko za tožnika nastala lastinska pravica, kolikor toženec ni bil lastik (prvi odst. 31. člena ZTLR).

Na podlagi določbe prvega odst. 131. člena ZPPSL začetek stečajnega postopka ne vpliva na pravice, da se iz stečajne mase izločijo stvari, ki ne pripadajo dolžniku. Z izločitveno pravico se izpodbija domneva, da so stvari v dolžnikovi posesti tudi v njegovi lasti in s tem na razpolago za poplačilo v generalni izvršbi. Če tak zahtevek temelji na tožnikovi lastinski pravici, je lastninska pravica samo pravna podlaga za njegovo uveljavljanje. Izločitveni zahtevek zoper stečajnega dolžnika pa je lahko uspešen samo, če ima določene stvari tudi v posesti.

Zaradi nepopolne ugotovitve dejanskega stanja je moralo pritožbeno sodišče sodbo sodišče prve stopnje razveljaviti in vrniti zadevo v novo sojenje na prvi stopnji na podlagi določbe 1. odst. 370. člena ZPP.

V novem sojenju naj sodišče prve stopnje ugotovi vsa odločilna dejstva, da bo lahko odločilo o tem, dali je tožnik pridobil lastninsko pravico na spornih stvareh. Ugotovi naj, ali je bil toženec lastnik spornih stvari oz. ali se je v okviru svoje dejavnosti ukvarjal z dajanjem takšnih stvari v promet ali pa jih je imel v posesti od lastika na podlagi pravnega posla, ki ni podlaga za pridobitev lastinske pravice. Končno naj ugotovi, ali jih ima toženec tudi v posesti. Glede na to bo sodišče prve stopnje šele lahko razsodilo, ali je zahtevek na ugotovitev izločitvene pravice utemeljen.