Jedro

Vprašanje, ali je objekt, ki stoji na spornem delu zemljišča, legalna ali nelegalna gradnja, za predmetno zadevo (ki teče zaradi določitve meje) ni predhodno vprašanje. Ta institut se nanaša na vprašanje obstoja pravice ali pravnega razmerja, kar pa ugotavljanje (ne)legalnosti nekega objekta (z vidika upravnih predpisov) seveda ni. To vprašanje (oziroma odgovor nanj) predstavlja za konkretni postopek (kvečjemu) pravno-relevantno okoliščino.

Ker so objekti stvarno-pravno gledano le del (pravilneje sestavina) zemljišča, se lahko prepovedi, ki jih v zvezi z gradnjo (objektom oziroma njegovim delom) izreka gradbeni inšpektor, v zemljiški knjigi zaznamujejo le pri samih zemljiščih (nepremičninah), katerim je kot javna evidenca namenjena. A to seveda ne pomeni, da se zaznamovane prepovedi nanašajo tudi na samo zemljišče. Že po sami naravi stvari oziroma namenu inšpekcijskega postopka se lahko nanašajo zgolj na objekt (gradnjo), ki je predmet njegovega nadzora.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. S sklepom z dne 12.3.2015 je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog nasprotnih udeležencev za prekinitev postopka.

2. Zaradi bistvene kršitve določb postopka se nasprotna udeleženca pritožujeta zoper omenjeno odločbo in pritožbenemu sodišču predlagata, da jo razveljavi. Poudarjata, da bi lahko zaradi neuporabe določbe o ureditvi predhodnega vprašanja v nadaljevanju postopka prišlo do nezakonitosti odločbe o določitvi meje. Predlagateljica namreč svoj predlog za določitev meje med parcelama 353/11 in 341/94 utemeljuje tudi z dobrovernim priposestvovanjem. Sodišče samo naj bi v 6. točki obrazložitve navedlo, da ima raba takšnega objekta vpliv na vprašanje priposestvovanja. Prav za to pa v predmetni zadevi tudi gre. Predlagateljica, ki svoj predlog utemeljuje tudi na priposestvovanju dela nepremičnine v lasti nasprotnih udeležencev, z nelegalno zgrajenim objektom dokazuje močnejšo pravico, ki je ena od kriterijev za določitev meje. Zato naj bi šlo za predhodno vprašanje. Sodišče naj bi prišlo v tem delu obrazložitve v nasprotje s samim izrekom. Ker vprašanje nelegalne gradnje že rešuje za to pristojni organ, je najbolj smotrno, da ga on tudi reši. Vpisi posameznih odredb in prepovedi po Zakonu o graditvi objektov v zemljiško knjigo niso nepomembni. Ti se v zemljiško knjigo vpisujejo vedno pri določeni nepremičnini in se nanašajo na konkretno opredeljeno nepremičnino. Odredbe in prepovedi se torej vedno nanašajo na zemljišče. Odločitev o meji, ki bi se lahko razlikovala od katastrske meje, pomeni promet z zemljiščem (saj se površina ene parcele poveča na račun druge). In zaenkrat velja prepoved prometa z zemljiščem, na katerem je nelegalno zgrajen objekt. 3. Predlagateljica je v odgovoru(1) predlagala zavrnitev pritožbe.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Na vse pomisleke, ki jih nasprotna udeleženca izpostavljata v svoji pritožbi, je pravilno in v celoti (v obrazložitvi izpodbijanega sklepa) odgovorilo že sodišče prve stopnje. Pritožnika s svojimi navedbami, ki so v veliki meri tudi sicer nove (ali vsaj pomembno dopolnjene), ne vzbudita prav nobenega dvoma v pravilnost ključnih ugotovitev sodišča prve stopnje. To v prvi vrsti velja za ugotovitev, da vprašanje, ali je objekt, ki stoji na spornem delu zemljišča (parcel št. 335/11 in 341/94 k.o. X),(2) legalna ali nelegalna gradnja, za predmetno zadevo (ki teče zaradi določitve meje) ni predhodno vprašanje v smislu 8. člena ZNP(3) (oziroma 13. člena ZPP).(4) Samo v tem primeru bi namreč lahko sodišče prve stopnje v skladu z 206. členom ZPP (v zvezi s 37. členom ZNP) predmetni nepravdni postopek prekinilo. Kot je razvidno iz samega 8. člena ZNP (13. člena ZPP), se omenjeni institut nanaša na vprašanje obstoja pravice ali pravnega razmerja, kar pa ugotavljanje (ne)legalnosti nekega objekta (z vidika upravnih predpisov) seveda ni. To vprašanje (oziroma odgovor nanj) predstavlja za konkretni postopek (kot je to prav tako pravilno opozorilo že sodišče prve stopnje) kvečjemu pravno-relevantno okoliščino.(5) To pa je povsem nekaj drugega, kot so primeri, ki jih ima v mislih 8. člen ZNP (13. člen ZPP). Zato tudi ni podano nasprotje med izrekom in obrazložitvijo izpodbijanega sklepa, na katerega se (neprepričljivo) sklicuje pritožba.

6. Sodišče prve stopnje je v 7. točki obrazložitve nadalje pravilno pojasnilo, da se prepoved vpisov sprememb v zemljiško knjigo, kot izhaja iz odločbe gradbenega inšpektorja z dne 16.12.2014 (priloga B87), lahko nanaša zgolj na sam objekt, saj je zgolj ta predmet inšpekcijskega nadzora, ne pa tudi na samo zemljišče. Ker so objekti stvarno-pravno gledano le del (pravilneje sestavina) zemljišča (glej 8. oziroma 18. člen SPZ(6)), se lahko prepovedi, ki jih v zvezi z gradnjo (objektom oziroma njegovim delom) izreka gradbeni inšpektor, v zemljiški knjigi (v skladu s 159. členom ZGO-1(7)) zaznamujejo le pri samih zemljiščih (nepremičninah), katerim je kot javna evidenca namenjena.(8) A to seveda ne pomeni (kot to napačno predstavlja pritožba), da se zaznamovane prepovedi nanašajo tudi na samo zemljišče. Že po sami naravi stvari oziroma namenu inšpekcijskega postopka se lahko nanašajo zgolj na objekt (gradnjo), ki je predmet njegovega nadzora. To povsem jasno (očitno) izhaja tudi iz 4. točke izreka inšpekcijske odločbe z dne 16.12.2014 (priloga B87), ki govori o tem, da se prepovedi (tudi v zvezi z vpisom in spremembo vpisov v zemljiško knjigo) predlagateljici odrejajo za objekt (opredeljen v 1. točki izreka iste odločbe).

7. Ker pritožbeni razlogi niso podani in ker niso podani niti razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdilo (druga točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).

Op. št. (1): Pošiljanje pritožbe v odgovor je upoštevaje 6. alinejo drugega odstavka 366. člena ZPP predvideno zgolj za primer pritožbe zoper sklep o prekinitvi postopka (ne pa tudi v primeru sklepa o zavrnitvi predloga za prekinitev).

Op. št. (2): In naj bi ga postavila predlagateljica.

Op. št. (3): Zakon o nepravdnem postopku, Uradni list SRS, št. 30/86, s kasnejšimi spremembami Op. št. (4): Zakon o pravdnem postopku, Uradni list RS, št. 26/1999, s kasnejšimi spremembami Op. št. (5): Npr. z vidika vprašanja priposestvovanja.

Op. št. (6): Stvarnopravni zakonik, Uradni list RS, št. 87/2002, s kasnejšimi spremembami Op. št. (7): Zakon o graditvi objektov, Uradni list RS, št. 110/2002, s kasnejšimi spremembami Op. št. (8): Glej prvi odstavek 1. člena Zakona o zemljiški knjigi (Uradni list RS, št. 58/2003, s kasnejšimi spremembami).