Jedro

Pravilna je razlaga sodišča prve stopnje, da je izbris iz zemljiške knjige konstitutiven, zato stavbne pravice z ID znaki 000, 111 in 222 v nasprotju z mnenjem pritožnice niso prenehale že na podlagi samega dejstva, da je potekel rok, do katerega so bile ustanovljene, temveč bi morale biti iz zemljiške knjige tudi izbrisane. Neutemeljeno je sklicevanje dolžnice na pridržno pravico iz 261. člena OZ. Dolžnica bi morala takšen ugovor uveljavljati že tekom pravde pred Okrožnim sodiščem v Murski Soboti, v kateri je upnica kot tožnica po nasprotni tožbi od dolžnice kot toženke zahtevala izročitev nepremičnin, ki sta predmet te izvršbe, v posest in opustitev poseganja v nepremičnini ter dosegla izdajo izvršilnega naslova, ki je podlaga za predmetno izvršbo. Če namreč stranka terja vračilo pridržane stvari iz naslova lastninske pravice z vindikacijsko tožbo, kot je bilo v obravnavanem primeru pri nasprotni tožbi upnice, obstoj pridržne pravice vzpostavlja samostojen ugovor (protipravico), ki odlaga utemeljenost tožbenega zahtevka.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Stranki sami krijeta vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma citiranim sklepom pod točko I izreka kot neutemeljen zavrnilo ugovor dolžnice, pod točko II izreka pa je odločilo, da je dolžnica dolžna upnici v roku 8 dni povrniti stroške ugovornega postopka v znesku 597,31 EUR, po poteku roka z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila.

2. Zoper takšno odločitev je pritožbo vložila dolžnica iz vseh pritožbenih razlogov po 338. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ). Menila je, da je izpodbijani sklep nepravilen in nezakonit, nadaljevanje izvršbe pa nedopustno. Grajala je stališče sodišča prve stopnje, da stavbne pravice, na podlagi katerih je upnica zahtevala izpraznitev in izročitev nepremičnin, še niso potekle, ker so vpisane v zemljiško knjigo. Časovno trajanje stavbnih pravic je v zemljiški knjigi označeno datumsko 31. 12. 2020, prav tako pa to izhaja iz pogodb o ustanovitvi stavbne pravice SV 223/2010 in SV 224/2010 z dne 5. 7. 2010 v povezavi s 3. členom aneksa št. 1 k tema pogodbama z dne 20. 7. 2010. Pojasnila je, da ji izbris stavbnih pravic preprečuje sklep o začasni odredbi Okrožnega sodišča v Murski Soboti P 16/2020 z dne 1. 12. 2020, na podlagi katerega se njej, tretjim osebam in tudi zemljiški knjigi prepoveduje, da bi predlagale izbris stavbnih pravic, ki so vpisane v korist upnice. Navedena začasna odredba je bila izdana v okviru postopka, v katerem se ugotavlja ničnost aneksov št. 1 k pogodbama o ustanovitvi stavbne pravice SV 223/2010 in SV 224/2010. Omenjena aneksa sta določila trajanje stavbne pravice do 31. 12. 2020, pred tem pa je bila ta ustanovljena za daljše obdobje. Menila je, da upnica zlorablja svoje pravice z namenom, da bi njej in njenemu triletnemu sinu škodovala, saj v nepremičnini, ki je predmet izpraznitve, živita, kot je pojasnila v predlogu za odlog izvršbe. V tej zvezi je izrecno opozorila na stališče Višjega sodišča v Mariboru v sklepu I Cp 141/2021 z dne 23. 3. 2021, v katerem je presojalo prej citirano začasno odredbo. Sodišče je v 8. točki pojasnilo, da tako izdana začasna odredba nima lastnosti regulacijske začasne odredbe, ki bi pomenila podaljšanje trajanja stavbne pravice, temveč je izdana zgolj zato, da dolžnica v času trajanja postopka P 16/2020 nepremičnin, ki so predmet stavbne pravice, ne bi obremenila ali odsvojila, torej ima zgolj zavarovalni značaj. To stališče bi moralo sodišče prve stopnje upoštevati, saj sama ne more opraviti nobenega dejanja, ki bi ji omogočilo izbris stavbnih pravic iz zemljiške knjige, s tem pa ustavitev predmetnega postopka. Nedvomno je, da so stavbne pravice prenehale. Terjatev upnice je prenehala na podlagi dejstva, ki je nastopilo po izvršljivosti odločbe, na podlagi katere je vložena izvršba, zato bi sodišče moralo izvršbo ustaviti. Grajala je tudi odločitev sodišča glede zavrnitve opozicijskega razloga v zvezi z obstojem terjatve, ki jo ima do upnice za plačilo zneskov 103.194,28 EUR s pripadki in 6.298,58 EUR s pripadki, kar uveljavlja v postopku Okrožnega sodišča v Murski Soboti P 195/2015. Ker ima terjatev do upnice, ima na podlagi pravil o pridržni pravici tudi pravico zadržati nepremičnine, ki so predmet izvršbe (členi 261 – 264 Obligacijskega zakonika (OZ)), vse dokler upnica ne bo izpolnila obveznosti izplačila opisanih zapadlih terjatev. Opozorila je, da sta bila postopka Okrožnega sodišča v Murski Soboti P 195/2015 (postopek za plačilo po tožbi dolžnice) in P 55/2020 (postopek za izpraznitev in izročitev nepremičnine, ki se je končal s sodno odločbo, ki predstavlja izvršilni naslov v tem postopku) do julija 2020 vodena kot enoten postopek, vendar je upnica izposlovala, da ju je sodišče razdružilo in ji zgolj pet mesecev pred prenehanjem stavbne pravice naložilo izpraznitev nepremičnine. Navedeno je razlog, da izvršilni naslov o tem nima razlogov. V primeru obstoja pridržne pravice, ki jo zoper upnico ima, pa zatrjevana vlaganja nedvomno posegajo v stvarnopravna upravičenja upnice, kar bi sodišče prve stopnje moralo upoštevati. Predlagala je, da se izpodbijani sklep spremeni tako, da se njenemu ugovoru zoper sklep o izvršbi ugodi in upnici naložijo v plačilo stroški postopka, oziroma da se izpodbijani sklep razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

3. V odgovoru na pritožbo je upnica obrazloženo nasprotovala pritožbenim očitkom dolžnice in predlagala zavrnitev pritožbe. Priglasila je stroške vloge in zahtevala njihovo povrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo ugovor dolžnice zoper sklep o izvršbi z dne 22. 6. 2021, potem ko je zaključilo, da zatrjevani ugovorni razlogi niso utemeljeni, ugovorni razlogi, na katere je sodišče dolžno paziti po uradni dolžnosti, pa niso podani. Dolžnica je v pritožbi v bistvenem ponovila ugovorne razloge, na katere pa je pravilno odgovorilo že sodišče prve stopnje. Pritožbeno sodišče se zato sklicuje na razloge sodišča prve stopnje, glede na pritožbena izvajanja dolžnice pa še dodaja:

6. Cilj sodnega varstva v pravdnem postopku je odločanje o spornih pravicah ali razmerjih, cilj izvršilnega postopka, ki sledi pravdnemu postopku, pa izvršitev dajatvenih zahtevkov, za katere že obstaja pravnomočna odločba. Izvršilno sodišče je na sodno odločbo pravdnega sodišča vezano in vanjo ne sme posegati. Izvršbo lahko prepreči le neizpolnitev z zakonom določenih predpostavk za dovolitev izvršbe ali po nastanku izvršilnega naslova nastale okoliščine, ki preprečujejo izvršbo. Ti razlogi so primeroma našteti v prvem odstavku 55. člena ZIZ.

7. V obravnavanem primeru je sodišče prve stopnje dovolilo izvršbo na podlagi pravnomočne in izvršljive sodbe1, ki po 1. točki drugega odstavka 17. člena ZIZ predstavlja izvršilni naslov. V njej je sodišče v predhodnem postopku že pravnomočno ugotovilo obstoj upničine nedenarne terjatve. Takšna sodba veže tako stranke, kot izvršilno sodišče, ki ne more več preizkušati njene zakonitosti in pravilnosti (načelo formalne legalitete). Izvršilno sodišče je dolžno obveznosti iz izvršilnega naslova le prisilno izvršiti, vse dokler ni takšna odločba, ki predstavlja izvršilni naslov, razveljavljena, odpravljena ali spremenjena (4. točka prvega odstavka 55. člena ZIZ). Da je bila sodba razveljavljena ali spremenjena oziroma odpravljena, dolžnica ni zatrjevala, niti to ne izhaja iz spisa opr. št. I 68/2021, medtem ko zgolj vložitev predloga za dopustitev revizije, dopustitev revizije ali vložitev revizije zoper sodno odločbo skladno z določilom prvega odstavka 55. člena ZIZ, kot je pravilno štelo že sodišče prve stopnje, izvršbe ne preprečujejo. Pritožba dolžnice v tem delu ni utemeljena.

8. Dolžnica je v ugovoru in ponovno enako v pritožbi navajala, da je zahteva upnice po izpraznitvi in izročitvi nepremičnin neutemeljena, ker se je iztekel rok, do katerega so bile stavbne pravice ustanovljene, to dejstvo pa je nastalo po trenutku, na katerega se nanaša pravnomočnost izvršilnega naslova. Sklicevala se je na pogodbi o ustanovitvi stavbne pravice opr. št. SV 223/2010 in SV 224/2010 z dne 5. 7. 2010 in na aneksa k pogodbama z dne 20. 7. 2010, v katerih je bilo določeno, da stavbne pravice prenehajo z 31. 12. 2020. V tej zvezi je bistveno, kot je v obrazložitvi izpodbijanega sklepa pravilno pojasnilo sodišče prve stopnje, da Stvarnopravni zakonik (SPZ) v 260. členu določa, da stavbna pravica preneha (šele) z izbrisom iz zemljiške knjige. Pravilna je razlaga sodišča prve stopnje, da je izbris iz zemljiške knjige konstitutiven,2 zato stavbne pravice z ID znaki 000, 111 in 222 v nasprotju z mnenjem pritožnice niso prenehale že na podlagi samega dejstva, da je potekel rok, do katerega so bile ustanovljene, temveč bi morale biti iz zemljiške knjige tudi izbrisane. Na pritožbeni stopnji opravljen vpogled v zemljiško knjigo je potrdil ugotovitev sodišča prve stopnje, da so stavbne pravice v korist upnice na nepremičninah dolžnice še vknjižene, okoliščine, zakaj do izbrisa še ni prišlo, kot je pravilno obrazložilo sodišče prve stopnje, pa v obravnavanem primeru niso odločilne. Opozicijski ugovorni razlog dolžnice, da je terjatev upnice prenehala zaradi okoliščin, ki so nastopile po izvršljivosti izvršilnega naslova (po 8. točki prvega odstavka 55. člena ZIZ), je sodišče prve stopnje zato utemeljeno zavrnilo.

9. Glede na pravila stvarnega in zemljiškoknjižnega prava je neutemeljeno tudi sklicevanje dolžnice na stališče Višjega sodišča v Mariboru v sklepu I Cp 141/2021 z dne 23. 3. 2021, ki je presojalo pritožbo dolžnice zoper sklep o začasni odredbi Okrožnega sodišča v Murski Soboti P 16/2020 z dne 1. 12. 2020, s katero je bilo dolžnici in tretjim osebam prepovedano, da bi predlagale izbris stavbnih pravic, ki so v zemljiški knjigi vpisane v korist upnice, prav tako pa je bil odrejen vpis prepovedi izbrisa teh stavbnih pravic v zemljiški knjigi. Višje sodišče je sicer v 8. točki obrazložitve sklepa pojasnilo, da izdana začasna odredba nima lastnosti regulacijske začasne odredbe, ki bi pomenila podaljšanje trajanja stavbne pravice, temveč je izdana zgolj zato, da dolžnica v času trajanja postopka P 16/2020 nepremičnin, ki so predmet stavbne pravice, ne bi obremenila ali odsvojila, vendar je za obravnavano zadevo ključno, da so bile stavbne pravice pri nepremičninah dolžnice v času odločanja sodišča prve stopnje v zemljiški knjigi še vknjižene, enako stanje pa je bilo ugotovljeno tudi ob odločanju o pritožbi. V tej zvezi je izpostaviti, da poteka pred Okrožnim sodiščem v Murski Soboti (zadeva opr. št. P 16/2020) pravda zaradi ugotovitve ničnosti aneksov št. 1 k pogodbama o ustanovitvi stavbne pravice opr. št. SV 223/2010 in SV 224/2010, s katerima je bilo trajanje stavbne pravice skrajšano iz 30 let na čas do 31. 12. 2020 (torej dobrih 10 let). Če bo tožbenemu zahtevku ugodeno, se bo štelo, kot da aneksov ni bilo in bo veljal prvotni dogovor o trajanju stavbne pravice 30 let od dneva podpisa pogodb. Če pa zahtevku ne bo ugodeno, bo lahko dolžnica po koncu veljavnosti začasne odredbe predlagala izbris stavbnih pravic (drugi odstavek 260. člena SPZ).

10. Sodišče prve stopnje je nadalje pravilno ocenilo, da dolžničine navedbe in dokazovanja vlaganj v gradnjo in vzdrževanje objektov, ki so predmet izpraznitve, ne vplivajo na veljavnost izvršilnega naslova. Tako v teoriji kot v sodni praksi velja, da ima tovrstni zahtevek obligacijsko naravo. Tožnik mora v pravdi zatrjevati in dokazati, da je bil pridobitelj obogaten (prvi odstavek 48. člena SPZ), njegov zahtevek pa je zgolj denarni, razen če je bil dogovor med lastnikom in graditeljem izrecno drugačen, kar pa v obravnavanem primeru ni bilo zatrjevano (drugi odstavek 48. člena SPZ).

11. Neutemeljeno je tudi sklicevanje dolžnice na pridržno pravico iz 261. člena OZ. Dolžnica bi morala takšen ugovor uveljavljati že tekom pravde pred Okrožnim sodiščem v Murski Soboti, v kateri je upnica kot tožnica po nasprotni tožbi od dolžnice kot toženke zahtevala izročitev nepremičnin, ki sta predmet te izvršbe, v posest in opustitev poseganja v nepremičnini ter (potem ko je sodišče zadevo P 195/2015 razdružilo tako, da je zahtevek za izročitev nepremičnin v posest in za opustitev poseganja v nepremičnine izločilo in ga v nadaljevanju vodilo kot samostojno zadevo pod opr. št. P 55/2020) dosegla izdajo izvršilnega naslova, ki je podlaga za predmetno izvršbo (sodba Okrožnega sodišča v Murski Soboti P 55/2020 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Mariboru I Cp 280/2021). Če namreč stranka terja vračilo pridržane stvari iz naslova lastninske pravice z vindikacijsko tožbo, kot je bilo v obravnavanem primeru pri nasprotni tožbi upnice, obstoj pridržne pravice vzpostavlja samostojen ugovor (protipravico), ki odlaga utemeljenost tožbenega zahtevka.3 Glede na to, da so terjatve dolžnice, na katere opira svojo pridržno pravico (in ki so med strankama sicer sporne ter predmet pravde v zadevi P 195/20154), nastale že pred izdajo sodbe, ki v predmetni izvršbi predstavlja izvršilni naslov, bi dolžnica svojo pridržno pravico lahko uveljavljala že v postopku, iz katerega izvira izvršilni naslov, in v tistem postopku na podlagi takšnega ugovora dosegla zavrnitev tožbenega zahtevka. Ugovor pridržne pravice zato ne predstavlja upoštevnega opozicijskega ugovornega razloga po 8. točki prvega odstavka 55. člena ZIZ, kot si to zmotno razlaga dolžnica.

12. Po pojasnjenem se izkaže, da je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je ugovor dolžnice zoper sklep o izvršbi neutemeljen in ga je na podlagi četrtega odstavka 58. člena ZIZ utemeljeno zavrnilo.

13. Stroškovne odločitve (II. točka izreka izpodbijanega sklepa) dolžnica ni konkretizirano grajala, zato je pritožbeno sodišče v tem delu opravilo le uradni pritožbeni preizkus. V posledici pravilne odločitve o glavni stvari je sodišče pravilno odločilo tudi o stranski terjatvi, to je o dolžničini obveznosti plačila stroškov ugovornega postopka upnice, pri čemer je te stroške odmerilo skladno z določbami ZIZ, ZPP in Odvetniške tarife – OT, svojo odločitev pa je tudi ustrezno obrazložilo, tako da je omogočen njen pritožbeni preizkus.

14. Po obrazloženem in ker pritožbeno sodišče tudi ni ugotovilo kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ), je pritožbo dolžnice kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

15. Pritožbeno sodišče je na podlagi prvega odstavka 165. člena ZPP odločilo tudi o stroških pritožbenega postopka. Dolžnica s pritožbo ni uspela, zato sama krije svoje stroške pritožbenega postopka, saj ne gre za stroške, ki bi ji jih upnica neutemeljeno povzročila (šesti odstavek 38. člena ZIZ). Prav tako mora tudi upnica sama kriti svoje stroške odgovora na pritožbo. S to vlogo namreč ni prispevala k rešitvi zadeve na pritožbeni stopnji, zato stroški, ki jih je imela z njeno vložitvijo, niso bili potrebni za predmetno izvršbo (peti odstavek 38. člena ZIZ).

1 Pravnomočna in izvršljiva sodba Okrožnega sodišča v Murski Soboti opr. št. P 55/2020 z dne 16. 7. 2020 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Mariboru opr. št. I Cp 280/2021 z dne 25. 5. 2021, po kateri je dolžnica dolžna izročiti upnici dva apartmaja na naslovu B.B., tako, da se iz apartmajev izseli skupaj z osebami, ki ju uporabljajo, ter ju prazne stvari izroči upnici. 2 Glej Ana Vlahek v M. Juhart et. al., Stvarnopravni zakonik (SPZ) s komentarjem, GV Založba, Ljubljana, 2004, str. 1024, 1032-1033. 3 Glej Miha Juhart [et al], Obligacijski zakonik s komentarjem (splošni del), 2. knjiga, GV Založba, Ljubljana, 2003, str. 272 in 273. 4 Gre za terjatve za plačilo zneskov 103.194,28 EUR s pp (zahtevek za povračilo poplačila kredita, ki ga je kot porok namesto upnice plačala dolžnica) in 6.298,58 EUR s pp (zahtevek iz naslova povračila stroškov, ki jih je plačala dolžnica, vezanih na gradnjo nepremičnin, iz katerih se mora dolžnica po izvršilnem naslovu izseliti).