- Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
- Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
- Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Podobni dokumenti
Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov
VSL sklep I Cpg 1302/2014
ECLI:SI:VSLJ:2014:I.CPG.1302.2014 Gospodarski oddelek
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!
Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Jedro
Ko sodišče odloča o podaljšanju sodnega roka, mora pretehtati vse pravnorelevantne okoliščine. Zatrjevano dejstvo, da strankini dolžniki svojih obveznosti še niso plačali, bi tako lahko bil opravičen razlog za podaljšanje roka za plačilo predujma, če bi stranka verjetno izkazala, da predujma ne zmore, da pa ga bo v razumnem času zmogla. Podaljšanje roka namreč predstavlja poseg v ustavno pravico do sojenja brez nepotrebnega odlašanja.
Izrek
Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.
Obrazložitev
1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo ponovni predlog tožeče stranke za podaljšanje roka za plačilo predujma za izvedbo dokaza z izvedencem. Tožeči stranki je naložilo, naj 500,00 EUR predujma plača v roku treh dni od prejema tega sklepa, sicer bo sodišče opustilo izvedbo dokaza z izvedenskim mnenjem.
2. Proti sklepu vlaga laično pritožbo tožeča stranka. Ponavlja, da je za podaljšanje roka za plačilo predujma zaprosila iz istega razloga kot prvič, to pa je, da kupci zapadlih računov še niso plačali. Zato ponovno naproša za podaljšanje roka oziroma za razveljavitev izpodbijanega sklepa.
3. Pritožba ni utemeljena.
4. Ko sodišče odloča o podaljšanju sodnega roka (drugi odstavek 110. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP), mora pretehtati vse pravnorelevantne okoliščine. Zatrjevano dejstvo, da strankini dolžniki svojih obveznosti še niso plačali, bi tako lahko bil opravičen razlog za podaljšanje roka za plačilo predujma, če bi stranka verjetno izkazala, da predujma ne zmore, da pa ga bo v razumnem času zmogla. Podaljšanje roka namreč predstavlja poseg v ustavno pravico do sojenja brez nepotrebnega odlašanja (23. člen Ustave).
5. Pritožbeno sodišče soglaša s sodiščem prve stopnje, da potrebnosti (sorazmerne nujnosti) pritožnica ni izkazala. Gola trditev, da njeni dolžniki svojih obveznosti še niso poravnali, zato ne ustreza standardu opravičenega razloga iz drugega odstavka 110. člena ZPP.
6. Ker pritožba ni utemeljena, podani pa niso niti razlogi, na katere sodišče pazi po uradni dolžnosti, je na podlagi procesnega pooblastila iz 2. točke 365. člena ZPP pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo.