Jedro

Predlagana zaznamba spora ni dopustna, ker ne gre za izviren način pridobitve lastninske pravice (pridobitev lastninske pravice z dedovanjem).

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da se pri nepremičnini ident. št. 9. E, pod vl. št. 3930/4 k.o. B., ki je last nasprotnih udeležencev, vsakega do ½, zavrne predlog za zaznambo spora v korist predlagatelja za uveljavitev nujnega deleža in izstavitev zemljiškoknjižne listine na podlagi tožbe, vložene pri Okrožnem sodišču v Ljubljani pod opr. št. P .../2009-I. II. Dovoli se izbris vpisov, ki so bili opravljeni na podlagi izpodbijanega sklepa, in izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa.

III. Nasprotna udeleženca sama krijeta svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugodilo predlagateljevemu predlogu za zaznambo spora.

2. Nasprotna udeleženca sta se pravočasno pritožila iz vseh pritožbenih razlogov. Predlagata „razveljavitev“ izpodbijanega sklepa in zavrnitev predloga za zaznambo spora ter izbris plombe. Navajata, da je zaznambo spora mogoče dovoliti le v primerih, ki so taksativno našteti v zakonu, ne pa v obravnavanem primeru, ko je bila tožba vložena zaradi izstavitve zemljiškoknjižne listine. V pravdi, ki jo je začel predlagatelj, gre za uveljavitev obligacijskopravnega dajatvenega zahtevka in ne stvarnopravnega zahtevka.

3. Predlagatelj na pritožbo ni odgovoril. 4. Pritožba je utemeljena.

5. Pogoje za zaznambo spora predpisuje 79. člen Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1; Ur. list RS, št. 58/03, 45/08 in 25/09). Ko gre za spor o pridobitvi pravice, se zaznamba med drugim dovoli na podlagi tožbe, vložene proti imetniku vknjižene lastninske pravice, s katero tožnik zahteva od sodišča, naj ugotovi obstoj njegove lastninske pravice na nepremičnini, ki jo je pridobil na podlagi gradnje na tujem zemljišču oziroma gradnje čez mejo, na podlagi priposestvovanja oziroma po pravilih skupnega premoženja, pridobljenega v času trajanja zakonske zveze ali zunajzakonske skupnosti, oziroma na drug izviren način.

6. Iz tožbe, ki jo je predlagatelj priložil svojemu predlogu za zaznambo spora, je razvidno, da predlagatelj v pravdi uveljavlja solastnino na spornem stanovanju, ki jo opira na svojo pravico do nujnega deleža. Po 39. členu Stvarnopravnega zakonika (Ur. l. RS, št. 87/02) se lastninska pravica lahko pridobi tudi z dedovanjem, vendar dedovanje spada med izvedene (derivativne) načine pridobitve lastninske pravice. Dedič kot zapustnikov univerzalni naslednik namreč pridobi njegovo celotno premoženje ali njegov sorazmerni delež od zapustnika kot svojega pravnega prednika.

7. Predlagana zaznamba spora potemtakem ni dopustna, ker ne gre za izviren način pridobitve lastninske pravice. Sodišče prve stopnje je torej zmotno ocenilo naravo predlagateljevega tožbenega zahtevka. Ker je tako zmotno ugotovilo dejansko stanje, je posledično tudi napačno uporabilo materialno pravo. Predlog za zaznambo spora bi moralo zavrniti, saj za vpis tega pravnega dejstva ni bilo zakonskih pogojev.

8. Sodišče druge stopnje je po navedenem ugodilo pritožbi nasprotnih udeležencev in izpodbijani sklep zemljiškoknjižne sodnice na podlagi 3. točke 3. odstavka 161. člena ZZK-1 ustrezno spremenilo. Obenem je dovolilo izbris vseh vpisov, ki so bili opravljeni na podlagi izpodbijanega sklepa, in izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa. Uradoma upoštevnih procesnih kršitev, ki bi terjale drugačno odločitev, namreč v postopku na prvi stopnji ni bilo.

9. Čeprav sta nasprotna udeleženca uspela s pritožbo, nista upravičena do povračila stroškov zanjo. V zemljiškoknjižnem postopku po 1. odstavku 35. člena Zakona o nepravdnem postopku (Ur. list SRS, št. 30/86 in 20/88 ter Ur. list RS, št. 87/02, 131/03 in 77/08) v zvezi z 2. odstavkom 120. člena ZZK-1 vsak udeleženec sam trpi svoje stroške.