Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Iz izpisa iz registra KDD izhaja, da je tožnica lastnica več vrednostnih papirjev, vendar pa je k tožbi priložila dopis SOD d.d., iz katerega je razvidno, da je navedena družba obveznice tožnici v celoti izplačala. Navedeno kaže na to, da tožnica v času, ko je vložila vlogo in podala pisno izjavo o premoženjskem stanju, ni bila več lastnica vrednostnih papirjev.
Tožbi se ugodi, odločba Okrožnega sodišča v Mariboru, Organa za brezplačno pravno pomoč, št. Bpp 492/2012-3 z dne 13. 3. 2012 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.
Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila tožničino prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči, tožnica pa nadaljnjih šest mesecev ne more ponovno zaprositi za brezplačno pravno pomoč. V obrazložitvi odločbe tožena stranka navaja, da se pri odločanju o prošnji za BPP ugotavljajo finančni položaj prosilca ter drugi pogoji določeni z Zakonom o brezplačni pravni pomoči (ZBPP), ki pa morajo biti izpolnjeni kumulativno. V skladu z določbo 20. člena ZBPP se finančni pogoj ugotavlja na podlagi pisne izjave prosilca o njegovih dohodkih in premoženjskem stanju, ki jo poda pod kazensko in materialno odgovornostjo. Organ za BPP pa po uradni dolžnosti pridobi potrebne podatke iz uradnih evidenc državnih organov, nosilcev javnih pooblastil in drugih oseb javnega prava, iz evidenc bank ter Centralne klirinško depotne družbe (KDD). Če prosilec v svoji izjavi navaja neresnične podatke, pristojni organ v skladu z 20. členom ZBPP o tem izda odločbo, prosilec pa nadaljnjih šest mesecev ne more ponovno zaprositi za brezplačno pravno pomoč. Tožnica je v vlogi navedla, da ni lastnica vrednostnih papirjev. Organ za BPP pa je po uradni dolžnosti vpogledal v evidenco KDD ter ugotovil, da je prosilka lastnica 100 vrednostnih papirjev RSL 39, torej je prosilka v svoji vlogi navajala neresnične podatke. Zaradi navedenega je tožena stranka njeno vlogo na podlagi petega odstavka 20. člena ZBPP zavrnila.
Tožnica v tožbi navaja, da so bile obveznice RSL 39 v celoti izplačane 15. 9. 2008 v znesku 87,80 EUR. Navedeno dokazuje z dopisom Slovenske odškodninske družbe d.d. z dne 21. 3. 2012, iz katerega izhaja, da je SOD 100 obveznic RSL 39 v celoti izplačal 15. 9. 2008, zato navedene obveznice ne predstavljajo nobenega premoženja. Sodišče je štelo, da tožnica smiselno predlaga odpravo izpodbijane odločbe.
Tožena stranka je sodišču dostavila upravni spis, posebnega odgovora na tožbo pa ni podala.
Tožba je utemeljena.
V obravnavani zadevi je sporno ali je tožnica v svoji vlogi navedla neresnične podatke, ko je v obrazcu izjave obkrožila, da ni lastnica vrednostnih papirjev. Navedena okoliščina med strankama v postopku tudi ni sporna, prav tako ni sporno, da je po evidenci registra KDD tožnica imetnica 100 vrednostnih papirjev z oznako RSL 39. Po določbi 20. člena ZBPP prosilec odgovarja za resničnost podatkov, ki jih navede v prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči pod kazensko in premoženjsko odgovornostjo. Sankcijo zaradi navajanja neresničnih podatkov določa peti odstavek istega člena. V takšnem primeru izda organ za brezplačno pravno pomoč ugotovitveno odločbo, prosilec pa nadaljnjih šest mesecev ne more ponovno zaprositi za brezplačno pravno pomoč. Za nastop navedene pravne posledice zadošča že ugotovitev, da je prosilec v vlogi navajal neresnične podatke.
Tožena stranka je svojo odločitev oprla na izpis iz registra KDD, iz katerega izhaja, da naj bi bila tožnica lastnica 100 vrednostnih papirjev RSL 39, medtem ko tožnica v tožbi zatrjuje in dokazuje, da je navedene vrednostne papirje prodala že leta 2008. O izdanih vrednostnih papirjih ter imetnikih vrednostnih papirjev KDD vodi uradni register. Potrdilo, ki je izdano o dejstvih, o katerih se vodi uradna evidenca, predstavlja v skladu z določbo 179. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) javno listino. Za javno listino pa velja, da je tisto, kar je v njej potrjeno ali določeno, resnično. V dokaznem postopku pa lahko stranka ob izpolnitvi predpostavk iz 171. člena ZUP dokazuje, da so v potrdilu dejstva neresnično potrjena ali nepravilna sestava potrdila.
Sodišče ugotavlja, da iz izpisa iz registra KDD res izhaja, da je tožnica lastnica 100 vrednostnih papirjev RSL 39, vendar je tožnica k tožbi priložila dopis Slovenske odškodninske družbe d.d. z dne 21. 3. 2012, iz katerega je razvidno, da je SOD d.d. 100 obveznic RSL 39 v celoti izplačal dne 15. 9. 2008 in sicer v skladu z Uredbo o izdaji obveznic RSL 39. Navedena izjava torej kaže na to, da v času, ko je tožnica vložila vlogo in podala pisno izjavo o premoženjskem stanju, ni bila lastnica vrednostnih papirjev.
Organ, ki je pristojen za odločanje o brezplačni pravni pomoči, je dolžan v postopku upoštevati določbe zakona, ki ureja splošni upravni postopek (drugi odstavek 34. člena ZBPP). Po določbah ZUP je temeljno načelo varstva pravic strank (člen 7), ki določa, da morajo organi strankam omogočiti, da čim lažje zavarujejo in uveljavijo svoje pravice. Prav tako mora organ dati stranki možnost, da se izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločbo (načelo zaslišanja stranke – 9. člen ZUP). V skladu s tem je zato treba strankam zagotoviti pravico do zaslišanja, do seznanitve z rezultati ugotovitvenega postopka, do navajanja dejstev, ki so v njihovo korist, do predlaganja dokazov. Po ugotovitvah sodišča pa so bile navedene postopkovne določbe ZUP v obravnavnem primeru kršene, te kršitve pa predstavljajo bistveno kršitev pravil upravnega postopka po določbi 3. točke drugega odstavka 237. člena ZUP. Tožena stranka tako tožnice ni seznanila z ugotovitvami, ki izhajajo iz podatkov, pridobljenih po uradni dolžnosti, ter ji ni dala možnosti, da se o teh podatkih izjasni ter predloži nasprotne dokaze. V posledici ugotovljene kršitve je zato dejansko stanje ostalo nepopolno ugotovljeno. Zaradi navedenega je sodišče tožbi ugodilo in odpravilo izpodbijano odločbo na podlagi 2. in 3. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) ter zadevo vrnilo toženi stranki, da opravi ponoven postopek. V ponovljenem postopku bo v skladu z napotki o postopku tožena stranka dopolnila ugotovitveni postopek ter upoštevaje tako ugotovljeno dejansko stanje glede premoženja in pogojev iz 24. člena ZBPP, ponovno odločila o zadevi.