Jedro

Toženka se je za plačilo preostalega dolga po kreditni pogodbi zavezala kot porok in plačnik in zato odgovarja enako kot dolžnik na podlagi določb 1012. in 1019. člena OZ. Dejstvo, da sta glavna dolžnica in njen mož kot porok razglasila osebni stečaj, na njeno obveznost nima vpliva.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je razsodilo, da ostane sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 19887/2017 z dne 8. 9. 2017 v celoti v veljavi v I. in III. točki izreka ter da je toženka dolžna tožnici plačati v predlogu navedeno terjatev in sicer glavnico 33.261,79 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 9. 8. 2017 dalje do plačila ter tečajne razlike 2.950,65 EUR, pogodbene obresti na glavnico 44,76 EUR, zamudne obresti 11.787,53 EUR ter izvršilne stroške 74,00 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka do plačila. Toženi stranki je naložilo, da je dolžna povrniti tožeči stranki 2.225,20 EUR pravdnih stroškov, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi. S sklepom z dne 6. 12. 2019 je sodišče prve stopnje popravilo očitno napako številke v izreku sodbe tako, da se opravilna številka sklepa o izvršbi pravilno glasi VL 79887/2017 namesto VL 19887/2017. 2. Toženka se zoper sodbo pritožuje iz vseh pritožbenih razlogov (prvi odstavek 338. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP) ter predlaga spremembo izpodbijane sodbe tako, da se tožbeni zahtevek zavrne oziroma sodba razveljavi. Navaja, da je izrek sodbe napačen, saj nikoli ni bila stranka v postopku pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani VL 19887/2017. Tudi sicer je sodišče zaključke utemeljilo zgolj na navedbah tožeče stranke. Tožena stranka je pojasnila, da sta glavna dolžnica in njen mož kot porok razglasila osebni stečaj in je tako njuna obveznost do tožeče stranke prenehala. Kljub temu je toženka ponudila v prevzem njene parcele, navedene v sklepu o izvršbi. Predmetni postopek je preuranjen in posledično je tudi sodba preuranjena. Sodišče bi moralo počakati na morebitni dogovor med pravdnima strankama. Ne drži stališče sodišča, da toženka navedbe glede izračuna in podlage sprejema kot neprerekane. Sodišče ni naredilo preizkusa višine vtoževane terjatve, temveč je le povzemalo navedbe tožeče stranke.

3. Tožeča stranka ni odgovorila na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje ni zagrešilo v pritožbi očitane bistvene kršitve določb pravdnega postopka, ki se tiče v izreku sodbe navedene opravilne številke izvršilnega sodišča, ki je zoper toženko izdalo sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine. Očitno napako v številki zadeve je namreč na predlog tožeče stranke popravilo s popravnim sklepom P 1599/2018-II z dne 6. 12. 2019. V ostalem tudi ni zagrešilo nobene od očitanih, niti po uradni dolžnosti upoštevnih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, pravilno in v celoti je ugotovilo dejansko stanje ter pravilno uporabilo materialno pravo.

6. Po ugotovitvah prvostopenjskega sodišča je tožnica 8. 8. 2017 zaradi zapadlih neplačanih obveznosti odstopila od kreditne pogodbe št. ..., sklenjene 5. 6. 2008 z M. Ž. kot kreditojemalko ter zahtevala predčasno vračilo celotnega dolga po tej kreditni pogodbi. Toženka se je s podpisom poroštvene izjave zavezala, da bo kot porok in plačnik izpolnila veljavno in zapadlo obveznost glavne dolžnice. Ker kreditojemalka obveznosti do tožnice ni izpolnila v pogodbenem roku, je tožnica uveljavila odstopno pravico skladno z določili kreditne pogodbe, o čemer je toženko tudi obvestila.

7. Toženka se je za plačilo preostalega dolga po kreditni pogodbi zavezala kot porok in plačnik in zato odgovarja enako kot dolžnik na podlagi določb 1012. in 1019. člena Obligacijskega zakonika – OZ. Dejstvo, da sta glavna dolžnica in njen mož kot porok razglasila osebni stečaj, na njeno obveznost nima vpliva. Pritožbeni očitek o preuranjeni sodbi je tudi brez podlage. Toženka s tem meri na možnost dogovora med pravdnima strankama o poplačilu dolga, kar je navajala že v postopku pred sodiščem prve stopnje. Tožnica je nakazano možnost sklenitve dogovora s toženko argumentirano zavrnila.

8. Vsaka stranka mora navesti dejstva in predlagati dokaze, na katere opira svoj zahtevek, ali s katerimi izpodbija navedbe in dokaze nasprotnika (212. člen ZPP). V skladu z navedenim določilom morata pravdni stranki vsaka svoje trditve tudi ustrezno obrazložiti. Dejstva, ki jih stranka ne zanika, ali jih zanika brez navajanja razlogov, se namreč štejejo za priznana, razen če namen zanikanja teh dejstev izhaja iz siceršnjih navedb stranke (drugi odstavek 214. člena ZPP). Tožnica je v dopolnitvi tožbe obsežno utemeljila obstoj in vsebino kreditne pogodbe ter višino neplačanih pogodbenih obveznosti na dan, ko je odstopila od kreditne pogodbe in zahtevala predčasno vračilo celotnega dolga. Zgolj izjava toženke, da "prereka vse navedbe tožeče stranke, razen če se z njimi izrecno strinja", ne zadostuje za obrazloženo zanikanje vsega, kar je tožeča stranka navajala glede obstoja in višine dolga. Neutemeljeno se zato očita sodbi, da bi morala vsebovati tudi preizkus višine terjatve.

9. Ker niso podani pritožbeni razlogi, je sodišče druge stopnje zavrnilo pritožbo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

10. Pritožbeno sodišče je z vpogledom v evidenco insolvenčnih postopkov ugotovilo, da je bil s sklepom Okrožnega sodišča v Murski Soboti St ... nad toženko uveden postopek osebnega stečaja in sicer z dnem 30. 10. 2019. Uvedba stečajnega postopka ima za posledico prekinitev pravdnega postopka po samem zakonu (4. točka 205. člena ZPP). Ker pa je do prekinitve postopka prišlo po izdaji sodbe sodišča prve stopnje in po tem, ko so bila v pritožbenem postopku opravljena že vsa pravdna dejanja strank, po stališču sodne prakse to ni bila ovira za izdajo odločbe v pritožbenem postopku1. 1 VS RS III Ips 41/1997, III Ips 101/2015, III Ips 28/2015, VSL I Cp 2082/2017, I Cp 1/2017, II Cp 1222/2016.