Jedro

V zvezi z zaslišanjem strank v dokazne namene gre za kršitev pravice do enakega varstva pravic, če sodišče v dokaznem postopku brez utemeljenih razlogov zasliši le eno stranko, drugi pa to pravico odreče in s tem poruši procesno ravnotežje med strankama (glej na primer sklep Ustavnega sodišča Up 184/00 z dne 7.4.2003). Zaslišanje le ene stranke z obrazložitvijo sodišč, da tožencu njegovo zdravstveno stanje ni onemogočalo udeležbe na naroku za glavno obravnavo in da svojega izostanka ni "ustrezno" opravičil, pomeni zato kršitev načela kontradiktornosti postopka in enakega varstva pravic zaradi kratenja možnosti enakega obravnavanja strank pred sodiščem

Izrek

Reviziji se ugodi, sodbi sodišč druge in prve stopnje se razveljavita in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Odločitev o stroških revizijskega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je v pravdnem postopku z delno sodbo odločilo o enem izmed obeh zahtevkov tožeče stranke, namreč o zahtevku, s katerim je od tožnice terjala izselitev, izpraznitev in izročitev njej v posest v izreku prvostopenjske sodbe navedene nepremičnine (kupljene na javni dražbi in domaknjene tožeči stranki že v izvršilnem postopku - ?); o tem zahtevku tožeče stranke je sodišče prve stopnje odločilo tako, da mu je ugodilo.

Sodišče druge stopnje je toženčevo pritožbo zavrnilo in izpodbijano delno sodbo sodišča prve stopnje potrdilo.

Zoper sodbo sodišča druge stopnje je toženec vložil revizijo, v kateri uveljavlja kot revizijska razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotno uporabo materialnega prava. Prvonavedeni revizijski razlog utemeljuje s sodišču prve stopnje namenjenim očitkom, da mu je onemogočilo sodelovanje na obravnavi, saj je obravnavo, razpisano za dne 7.11.2003, opravilo v odsotnosti toženca in brez njegovega zaslišanja kot stranke kljub podanemu predlogu za izvedbo tega dokaza; zato tožencu po njegovem mnenju ni bila dana možnost sodelovanja v postopku. Kot nesprejemljivo ocenjuje stališče sodišč prve in druge stopnje, da bi toženec kljub bolniškemu staležu lahko prišel na sodišče. S tem sta se sodišči spustili v presojo toženčevega zdravstvenega stanja, za kar nimata ne pooblastil v zakonu niti potrebnega strokovnega znanja. Zgolj okoliščina, da je toženec imel tri dni po obravnavi naročeno kontrolo pri zdravniku, ne pomeni, da je bil že sposoben za prihod na obravnavo. S postopanjem sodišč je bilo tožencu po njegovem mnenju kršeno ustavno zajamčeno načelo enakega obravnavanja strank pred sodišči, pravno nevzdržno pa je tudi opravičevanje obravnavanja zadeve v odsotnosti toženca s prisotnostjo njegove odvetnice na obravnavi, saj bi toženec na obravnavi lahko podal okoliščine v zvezi z uporabo oziroma neuporabo počitniške hiše, ki bi bistveno vplivale na potek postopka in ki jih zaradi bolezni ni mogel prenesti niti svoji tedanji pooblaščenki - odvetnici. Revizijsko uveljavljanje bistvene kršitve določb pravdnega postopka pa so po toženčevih trditvah privedle tudi do zmotne uporabe materialnega prava, saj tožeča stranka nima več pravnega interesa v tem postopku in bi bilo treba tožbeni zahtevek zavrniti. Toženec predlaga razveljavitev sodb sodišč obeh stopnje in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Revizija je bila po 375. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 73/2007 - uradno prečiščeno besedilo) vročena tožeči stranki, ki je nanjo odgovorila in predlagala zavrnitev revizije, ter Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije.

Revizija je utemeljena.

Uvodoma je treba pojasniti, da je za toženca vložila revizijo (poleg A. A., odvetnika v Ljubljani, ki se je izkazal z novim in posebnim pooblastilom za vložitev revizije). tudi njegova dotedanja pooblaščenka B. B., odvetnica v Ljubljani, ki toženčevega novega pooblastila za revizijo, vloženo 8.7.2005, ni predložila, 6.9.2005 pa je sodišče obvestila, da "od 18.8.2005 ni več pooblaščenka toženca". Glede na tak potek dogodkov (ko je toženec po določbi drugega odstavka 95. člena ZPP pooblastil za vložitev revizije le odvetnika A. A. in ko odvetnice B. B. spričo odpovedi toženčevega pooblastila v tej pravdi glede na določbe 99. člena ZPP ni več mogoče uspešno pozvati niti k naknadni predložitvi posebnega revizijskega pooblastila iz drugega odstavka 95. člena ZPP) nima torej po odvetnici B. B. vložena revizija nobenih procesnopravnih učinkov in o njej ni bilo treba formalno odločati.

Brez slehernega pomena je revizijski očitek toženca, da je sodišče (prve stopnje) opravilo obravnavo v njegovi nenavzočnosti; za tako postopanje sodišča ni bilo nobenih ovir, neodvisno od odgovora na vprašanje opravičljivosti toženčevega izostanka, saj se je obravnave udeležila njegova tedanja pooblaščenka - odvetnica, ki se ji po določbi prvega odstavka 137. člena ZPP vročajo sodna pisanja, pravdna dejanja, ki jih opravi v svojstvu pooblaščenca, pa imajo po določbi 92. člena ZPP enak pravni učinek, kakor če bi jih opravila stranka sama.

Drugačno presojo v zvezi s smiselno (kot revizijski razlog) uveljavljano bistveno kršitvijo določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP pa terja dejstvo, da je sodišče na obravnavi 7.11.2003, ki se je toženec ni udeležil, izvedlo dokaz z zaslišanjem le (zakonitega zastopnika) tožnice kot stranke - in torej ne tudi toženca kot (nasprotne) stranke. Zaslišanje strank kot dokazno sredstvo sicer ni namenjeno zagotavljanju pravice stranke, da se v postopku izjavi in zato zgolj odločitev sodišča, da dokaza z zaslišanjem strank ne bo izvedlo, ne pomeni kršitve te pravice. Vendar pa gre v zvezi z zaslišanjem strank v dokazne namene za kršitev pravice do enakega varstva pravic, če sodišče v dokaznem postopku brez utemeljenih razlogov zasliši le eno stranko, drugi pa to pravico odreče in s tem poruši procesno ravnotežje med strankama (glej na primer sklep Ustavnega sodišča Up 184/00 z dne 7.4.2003). Zato je treba utemeljenost toženčevega očitka o kratenju njegove pravice enakega obravnavanja pred sodiščem presojati z vidika zakonitosti postopanja glede odločitve o zaslišanju le ene izmed obeh strank v dokazne namene. Odgovor na vprašanje kdaj lahko sodišče odloči, da zasliši samo eno stranko, je vsebovan v določbah 258. člena ZPP, po katerih lahko to stori med drugim (glede na obravnavani primer upoštevno) tudi, če druga stranka noče izpovedati ali če se ne odzove sodnemu vabilu. Vendar je slednje navedeni pogoj izpolnjen le v primeru njegove uresničitve po (domnevani) volji izostale stranke (primerjaj z določbo drugega odstavka 262. člena ZPP), ne pa tudi v primeru ko stranka, ki je povabljena na obravnavo zaradi izvedbe dokaza z njenim zaslišanjem kot stranke, svojo odsotnost z obravnave vnaprej opraviči s priloženimi zdravniškimi potrdili o njeni bolezni, iz katerih izhaja, da je "zbolela s povišano telesno temperaturo, znaki infekta zgornjih dihal", da je v bolniškem staležu in da "preboleva angino". Zaslišanje le ene stranke v takem procesnem položaju z obrazložitvijo sodišč prve in druge stopnje, da tožencu njegovo zdravstveno stanje ni onemogočalo udeležbe na naroku za glavno obravnavo (torej tudi ne toženčevega prihoda celo iz Ljubljane na sodišče v Kranju) in da svojega izostanka ni "ustrezno" opravičil, pomeni zato kršitev načela kontradiktornosti postopka in enakega varstva pravic zaradi kratenja možnosti enakega obravnavanja strank pred sodiščem, ki je posledica neutemeljenega sklicevanja sodišč na določbo drugega odstavka 258. člena ZPP, ko pogoji za njeno uporabo niso bili izpolnjeni. Uveljavljana in kot revizijski razlog po 1. točki prvega odstavka 370. člena ZPP ugotovljena bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena istega zakona, storjena v postopku na prvi stopnji in tolerirana v postopku na drugi stopnji, pa je narekovala razveljavitev sodb sodišč obeh stopenj in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje (prvi odstavek 379. člena ZPP), da bo ugotovljeno procesno kršitev mogoče v ponovljenem postopku odpraviti.

Izrek o stroških revizijskega postopka temelji na določbi tretjega odstavka 165. člena ZPP.