Jedro

Presoja izpolnjenosti pogojev za pridržanje na zaprtem oddelku po ZDZdr.

Izrek

Pritožba se zavrne in za izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom pridržani osebi omejilo pravico do prisotnosti pri izvajanju dokazov in odločilo, da se zadrži na zdravljenju na zaprtem oddelku Psihiatrične klinike v X. najdlje do vključno 4. 11. 2024. 2. Zoper sklep se pritožuje pridržana oseba in med drugim navaja, da iz sklepa izhaja, da naj bi se strinjala z nadaljevanjem zdravljenja, vendar odvetnik ni mogel oceniti, kako je pridržana oseba razumela pojasnila o zdravljenju in posledicah pridržanja. Ni jasno, ali se pridržana oseba res zaveda ukrepov, saj je pri pridržani osebi zaznana zmeda in dezorientiranost. Sodišče ni zadostno preučilo razlogov za podaljšanje pridržanja na oddelku pod posebnim nadzorom, ni preučilo možnosti milejših ukrepov, kot sta ambulantno zdravljenje ali nadzorovana obravnava. Pridržani osebi ni bila ustrezno pojasnjena možnost izbire drugega odvetnika in njenih pravic v postopku, prav tako ni bila seznanjena z vsemi možnostmi zdravljenja, kar bi ji omogočilo boljšo odločitev glede njenega zdravstvenega stanja.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pravna podlaga za pridržanje na oddelku pod posebnim nadzorom psihiatrične bolnišnice brez privolitve pacienta je v Zakonu o duševnem zdravju (ZDZdr) in jo je ustrezno pojasnilo sodišče prve stopnje v 2. in 3. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa, zato je sodišče druge stopnje ne bo ponavljalo.

5. Sodišče prve stopnje je v skrbno in popolno izvedenem dokaznem postopku ugotovilo, da 71-letna pridržana oseba boleha za demenco z napredovalim kognitivnim upadom, kar se je zakompliciralo zaradi sočasnega delirija (akutne eksogene psihoze) ob prebolevanju okužbe sečil. Ko je sodišče v bolnišnici skušalo opraviti pogovor z osebo, se je izkazalo, da ni sposobna dajati razumnih in adekvatnih odgovorov, med drugim je kričala "prasica," vidno je bilo, da si je iztrgala iz roke žilni kateter. Izvedenka psihiatrične stroke dr. A. A. je podala mnenje, iz katerega med drugim izhaja, da je pridržana oseba slabo orientirana, delirantno skaljene zavesti in brez uvida do svojega stanja, realitetna kontrola je oškodovana, zlasti je okrnjena sposobnost presoje in ocene tveganj. Nadalje je ugotovila, da si je pridržana oseba že večkrat izpulila žilni kateter ter si pri tem poškodovala žilo in kožo, torej se ogroža s tovrstnimi nenamernimi samopoškodbami, bila je tudi nasilna do osebja, poleg tega pa zaradi napredovalega kognitivnega upada ter akutnega poslabšanja duševne motnje zaradi uroinfekta, ki je sprožil delirij, potrebuje akutno bolnišnično zdravljenje s stalnim 24-urnim nadzorom, ki ga je moč zagotoviti le na oddelku pod posebnim nadzorom psihiatrične klinike. V tem času se bo prilagodila medikamentozna terapija tako za zdravljenje infekcije kot tudi delirija. Milejši ukrepi zaradi narave duševne motnje niso zadostni, saj ne omogočajo 24-urnega nadzora, oseba pa v njih zaradi napredovalega kognitivnega upada ne zmore sodelovati. Ugotovljeno je bilo še, da oseba lahko hodi, zato bi - če ne bi bila pod stalnim nadzorom - lahko odtavala in se ogrožala bodisi v prometu bodisi zaradi neugodnih vremenskih razmer.

6. Z vsemi temi jasnimi, prepričljivimi in znanstveno utemeljenimi razlogi se pritožba vsebinsko sploh ne sooči. Navedbe, da sodišče ni zadostno pojasnilo razlogov za podaljšanje pridržanja in da ni preučilo možnosti milejših ukrepov, kot sta ambulantno zdravljenje ali nadzorovana obravnava, so deplasirane in ustvarjajo vtis, kot da sestavljalec pritožbe sploh ne bi prebral šeste do osme točke izpodbijanega sklepa (katerih bistveni zaključki so povzeti v prejšnjem odstavku tega sklepa).

7. Glede na ugotovitve o skaljeni zavesti in neorientiranosti pridržane osebe (to nenazadnje navede tudi pritožba), so nesmiselne in nerealne navedbe, da bi morala biti pridržani osebi "pojasnjena možnost izbire drugega odvetnika in njenih pravic v postopku" ter da bi ji moralo sodišče omogočiti "ustrezno komunikacijo z odvetnikom," saj je dokazni postopek pokazal (in pritožba teh dejanskih ugotovitev ne izpodbija), da pridržana oseba zaradi zdravstvenega stanja (napredovali kognitivni upad z nacepljenim akutnim delirijem) ni sposobna smiselne komunikacije in tudi ne sprejemanja ozaveščenih in informiranih odločitev o svojem zdravstvenem stanju.

8. Pridržani osebi je bil postavljen odvetnik po uradni dolžnosti, torej je bilo njeno ustrezno zastopanje zagotovljeno; zakaj bi pridržana oseba želela izbrati drugega odvetnika, pritožba ne pojasni. Iz zapisnika naroka na kraju samem z dne 14. 10. 2024 (list. št. 4-8) je razvidno, da je bil odvetnik na naroku prisoten, vendar je bil povsem pasiven, ni zastavljal vprašanj, ni imel pripomb na izvedensko mnenje ali podal dodatnih dokaznih predlogov, niti ni notificiral nikakršne procesne kršitve. Zato ne drži, da sodišče prve stopnje ni v zadostni meri poskrbelo za procesne pravice stranke, pri čemer pritožba niti ne pojasni, katere procesne pravice naj bi bile pridržani osebi kršene.

9. V izpodbijanem sklepu ni nobenega govora o tem, da bi pridržana oseba podala privolitev v zdravljenje, zato so nerazumljive in nesmiselne nekajkrat ponovljene navedbe o njenem strinjanju z zdravljenjem in sodelovanju z zdravstvenim osebjem. Prav zato, ker pridržana oseba ni bila zmožna podati informiranega in zavestnega soglasja za zdravljenje, je sodišče tudi izvedlo postopek po ZDZdr in sprejelo izpodbijani sklep; če bi pridržana oseba soglasje za zdravljenje podala, izpodbijanega sklepa sploh ne bi bilo treba izdati.

10. Ker pritožbeno sodišče ugotavlja, da niso podane niti pritožbeno uveljavljene niti uradoma upoštevane kršitve, je na podlagi 2. točke 365. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku - ZNP-1 pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo.