Jedro

Ne DZ ne ZNP-1 ne določata, koliko časa lahko mine od svetovalnega razgovora v smislu 203. člena DZ do vložitve predloga (94. člen ZNP-1). Pri odločanju, ali naj se predlog za varstvo koristi mladoletnega otroka zavrže kot nepopoln, mora sodišče posebej skrbno upoštevati neformalno naravo postopkov za varstvo koristi mladoletnih otrok in načelo otrokove koristi, ki mora biti glavno vodilo sodišč v vseh postopkih v zvezi z mladoletnimi otroki, pa tudi možnost, da postopek za odločanje o varstvu in vzgoji otroka, preživljanju in odločitvi o stikih začne tudi po uradni dolžnosti.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Obrazložitev

Oris zadeve in odločitev sodišča prve stopnje:

1.Predlagateljica je po zakoniti zastopnici - materi 25. 11. 2025 vložila laični predlog (poimenovan tožba) za določitev preživnine. Sodišče prve stopnje jo je s sklepom z dne 2. 2. 2026 pozvalo, da mora v roku 30 dni predlog dopolniti tako, da predloži zapisnik centra za socialno delo (v nadaljevanju CSD) o predhodnem svetovanju v skladu s prvim odstavkom 94. člena Zakona o nepravdnem postopku1 ter 203. členom Družinskega zakonika2.

2.Predlagateljica je predlog dopolnila 12. 2. 2026 s predložitvijo zapisnika z dne 20. 5. 2024 (priloga A2), nakar jo je sodišče prve stopnje z dopisom z dne 17. 2. 2026 pozvalo, da predloži drug ustrezen zapisnik o predhodnem svetovanju, ker sodišče ugotavlja, da je od opravljenega predhodnega svetovanja do vložitve predloga "preteklo nesorazmerno dolgo časovno obdobje, poleg tega pa se zapisnik nanaša na predhodno svetovanje zaradi zaupanja otroka v varstvo in vzgojo, določitve stikov in preživnine, in ne na določitev preživnine," na kar se nanaša predlog predlagateljice z dne 25. 11. 2025. Predlagateljica je predlog ponovno dopolnila 18. 3. 2026, ko je predložila dva zapisnika CSD z dne 20. 5. 2024 in 5. 6. 2024 (prilogi A3 in A4).

3.Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje predlog zavrglo in obrazložilo, da predlagateljica predloga v roku 15 dni ni ustrezno dopolnila. Glede vloge z dne 18. 3. 2026 pa je navedlo, da je predložila isti zapisnik kot ob prvi dopolnitvi in zapisnik z dne 5. 6. 2024, ki pa ima enake pomanjkljivosti kot zapisnik z dne 20. 5. 2024, zato predlagateljica predloga ni dopolnila na način, kot jo je pozvalo sodišče.

Pritožbeni postopek:

4.Zoper sklep se pritožuje predlagateljica in navaja, da je predlog dopolnila z zapisnikom, s katerim je razpolagala. Ker zapisnik velja neomejeno, ni razloga, da sodišče predlog zavrže in tako onemogoči določitev preživnine za mladoletno A. A.

Presoja pritožbenega sodišča:

5.V sodni praksi je utrjeno stališče, da je predhodno svetovanje v smislu 203. člena DZ procesna predpostavka za vložitev predloga za začetek postopka za varstvo koristi otroka (94. člen ZNP-1). Če ta procesna predpostavka ni izpolnjena (če predlagatelj predlogu ne priloži zapisnika o svetovalnem razgovoru), se v skladu z ustaljeno sodno prakso predlog zavrže kot nepopoln.

6.Vendar pa je treba pri tem upoštevati, da je nepravdni postopek manj formaliziran, kar še posebej velja za družinske postopke za varstvo koristi mladoletnih otrok, v katerih ima sodišče tudi obširna inkvizitorna pooblastila (četrti odstavek 7. člena DZ). Tretji odstavek 102. člena ZNP-1 določa, da lahko sodišče postopek za odločanje o varstvu in vzgoji otroka, preživljanju in odločitvi o stikih začne tudi po uradni dolžnosti.3

7.Ne DZ ne ZNP-1 ne določata, koliko časa lahko mine od svetovalnega razgovora do vložitve predloga, zato pritožbeno sodišče ne vidi podlage za ugotovitve sodišča prve stopnje, da je od opravljenega predhodnega svetovanja (2024) do vložitve predloga (proti koncu leta 2025) preteklo "nesorazmerno dolgo" časa. Res je, da četrti odstavek 203. člena DZ določa, da je svetovanje treba opraviti tudi pred vložitvijo predloga za izdajo nove odločbe (kar je mogoče razlagati tako, da mora biti svetovalni razgovor opravljen po izdaji odločbe, katero želi predlagatelj z novim predlogom spremeniti), vendar iz spisa ni razvidno, da bi v zvezi s preživljanjem mladoletne A. A. sodišče sploh kdaj izdalo meritorno odločbo. V zapisniku z dne 5. 6. 2024 je zapisana poravnava, ki sta jo starša mladoletne A. A. sklenila pred CSD, vendar ni izkazano, da bi odločitev o tem sprejelo tudi sodišče. Tudi v priloženem spisu II N 2096/2020 sodišče ni sprejelo nobene meritorne odločitve, ker se je postopek pravnomočno končal z zavrženjem predloga. Glede na vse povedano pritožbeno sodišče ugotavlja - še posebej upoštevaje neformalno naravo postopkov za varstvo koristi mladoletnih otrok in načelo otrokove koristi, ki mora biti glavno vodilo sodišč v vseh postopkih v zvezi z mladoletnimi otroki - da sodišče prve stopnje ni imelo podlage za zavrženje predloga.

8.Nadaljnji razlogi sodišča prve stopnje v dopisu z dne 17. 2. 2026 (da se "zapisnik nanaša na predhodno svetovanje zaradi zaupanja otroka v varstvo in vzgojo, določitve stikov in preživnine, in ne na določitev preživnine") so logično nevzdržni, saj je evidentno, da se je svetovalni razgovor leta 2024 nanašal (tudi) na preživnino. Da bi se moral svetovalni razgovor nanašati izključno na vprašanje, ki je predmet predloga, ne določa noben zakon, zato ta okoliščina ne more biti razlog za zavrženje predloga.

9.Poleg tega pritožbeno sodišče opozarja še na okoliščino, ki je pritožbenemu sodišču znana iz drugih postopkov. Nasprotni udeleženec je v postopku postavitve pod skrbništvo, ki se vodi pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani, zato se zastavlja vprašanje, ali ne gre v tem primeru za situacijo iz 1. alineje prvega odstavka 203. člena DZ (predhodnega svetovalnega razgovora ni treba opraviti, če je eden od staršev nerazsoden). Ker mora sodišče ves čas postopka po uradni dolžnosti paziti na procesno sposobnost strank oziroma udeležencev, naj sodišče prve stopnje v nadaljevanju postopka preuči tudi to vprašanje.

Sklepno:

10.Ker je pritožba predlagateljice utemeljena, je sodišče druge stopnje sklep razveljavilo in vrnilo v novo odločanje sodišču prve stopnje (3. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku4 v zvezi z 42. členom ZNP-1). Napotki za nadaljnje delo so razvidni iz obrazložitve. Kršitve pritožbeno sodišče ni moglo odpraviti samo, saj sodišče prve stopnje o zadevi sploh še ni vsebinsko odločalo, zato bi odprava kršitve na drugi stopnji izničila institut dvostopenjskega sojenja.

-------------------------------

1Uradni list RS, št. 16/2019, v nadaljevanju ZNP-1.

2Uradni list RS, št. 15/2017 in nadaljnji, v nadaljevanju DZ.

3Na to opozarja tudi sklep VSM III Cp 617/2025 z dne 11. 8. 2025. Na načelo hitrosti postopka in dolžnost sodišča, da zavaruje pravice in pravne interese otrok (6. člen ZNP-1), opozarja tudi sklep VSL IV Cp 2007/2020 z dne 24. 11. 2020.

4Uradni list RS, št. 73/2007 - UPB-3 in nadaljnji, v nadaljevanju ZPP.