Jedro

V predmetnem primeru ne gre zato, kdo bo končno nosil stroške izvršilnega postopka, ampak gre za izterjavo takse za dejanje, ki ga je dolžnik opravil, to je za ugovor zoper sklep o izvršbi. To takso pa mora plačati stranka, ki je dejanje opravila, v konkretnem primeru dolžnik sam.

Izrek

Pritožba dolžnika se zavrne kot neutemeljena in potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugotovilo, da taksni zavezanec, to je dolžnik ni plačal v predpisanem 15 dnevnem roku od prejema taksnega opomina dolžne takse za ugovor v višini 5.700,00 SIT in 1.900,00 SIT za taksni opomin ter naročilo organizaciji za plačilni promet N. d.d. A., da po pravnomočnosti sklepa z računa taksnega zavezanca prenese znesek 11.400,00 SIT na račun sodnih taks.

Zoper ta sklep se pritožuje dolžnik, ki smiselno predlaga njegovo razveljavitev. V pritožbi navaja, da od upnika za znesek 7.800,00 SIT ni prejel nikakršnega ustnega niti pisnega opomin za plačilo, potem pa, ko je ta znesek dne 26.7.2004 plačal, pa upnik ni utesnil izvršilnega predloga za glavnico, ampak je povzročil dodatne stroške, ker je pustil, da postopek teče. Zato mora upnik stroške celotnega postopka nositi sam.

Pritožba dolžnika ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje izpodbijani sklep izdalo v skladu z določilom 5. odst. 7. člena v zvezi z 29. in 30. členom Zakona o sodnih taksah (ZST). V predmetnem primeru ne gre zato, kdo bo končno nosil stroške izvršilnega postopka, ampak gre za izterjavo takse za dejanje, ki ga je dolžnik opravil, to je za ugovor zoper sklep o izvršbi. To takso pa mora plačati stranka, ki je dejanje opravila, v konkretnem primeru dolžnik sam. Iz navedenih razlogov je pritožbeno sodišče pritožbo dolžnika zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.