Kot v odločbi X Ips 6/2026 z dne 26. 8. 2026 izpostavlja VSRS, se lahko očitna pomota pripeti vsakomur, tudi pravno kvalificiranemu pooblaščencu, vendar po ustaljenem stališču VSRS ne gre za očitno pomoto, kadar je vloga vložena pri nepristojnem sodišču in nanj tudi naslovljena. V tem kontekstu je treba še poudariti, da predlog iz tretjega odstavka 301. člena ZFPPIPP (predlog za nadaljevanje prekinjenega postopka) ni nujen pogoj, da se postopek nadaljuje in nima pravne narave akta, s katerim se postopek začne (tožbe), kar sicer zatrjuje pritožba. Razlog za prekinitev postopka v skladu z drugim odstavkom 301. člena ZFPPIPP preneha z objavo sklepa o preizkusu terjatev. Obstoj upnikovega pravočasnega predloga za nadaljevanje prekinjenega pravdnega postopka lahko vpliva le na odločitev o utemeljenosti zahtevka. Tudi, če upnik takšnega predloga pravočasno ne poda, sodišče vsebinsko odloči o tožbenem zahtevku v zvezi s prerekano terjatvijo. Ker prerekana terjatev v razmerju do stečajnega dolžnika v takšnem primeru preneha (sedmi odstavek 301. člena ZFPPIPP), sodišče tožbeni zahtevek zavrne (primerjaj zadevo II Ips 403/2010 z dne 17. 11. 2011). Ker torej Predloga ni mogoče primerjati s tožbo, za odločitev v zadevi ni uporabljiva določba devetega odstavka 112. člena ZPP, na katero se pritožba neuspešno sklicuje.
V zvezi s tem sodišče druge stopnje pojasnjuje, da se pred objavo sklepa o preizkusu terjatev postopek ne more nadaljevati, kar pomeni, da predloga za nadaljevanje prekinjenega postopka iz tretjega odstavka 301. člena ZFPPIPP ni mogoče podati preden je za to procesno dejanje izpolnjen z zakonom določen pogoj iz drugega odstavka citiranega člena (objava sklepa o preizkusu terjatev).
I.Pritožba se zavrne in v točki II izreka potrdi sodba sodišča prve stopnje.
II.Pravdni stranki sami krijeta svoje stroške pritožbenega postopka.
1.Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedeno odločbo v točki I izreka prekinjen postopek nadaljevalo. V točki II izreka je zavrnilo tožbeni zahtevek na plačilo 15.884,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti posameznega računa do plačila. V presežku je v točki III izreka glede glavnice v znesku 796,90 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti posameznega računa do plačila tožbo zavrglo.
2.Tožeča stranka (v nadaljevanju tožnica) s pritožbo izpodbija točko II izreka odločbe. Ne soglaša z zaključkom sodišča prve stopnje, da do 15. 6. 2026 ni predlagala nadaljevanja prekinjenega postopka. Tožnica je dne 3. 5. 2026 vložila predlog za nadaljevanje postopka, ki datira z dne 30. 4. 2026. Pred tem pa je že v prijavi terjatve navedla, da v skladu s 301. členom Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP) predlaga nadaljevanje postopka.
2.Res je, da je bil predlog za nadaljevanje pravdnega postopka naslovljen na Okrožno sodišče v Ljubljani, a se je to zgodilo zaradi očitne pomote vložnika, ki je v sistem pomotoma vnesel podatke stečajne zadeve, v kateri je pred tem priglasil svojo terjatev. V posledici tega so se podatki v sistemu e-sodstvu, upoštevaje številko zadeve, pod katero se vodi stečajni postopek, samostojno izpolnili. Pritožnica se v tem kontekstu sklicuje na deseti odstavek 112. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP).V nadaljevanju še dodaja, da ima predlog za nadaljevanje pravdnega postopka pravno naravo tožbe, saj morejo upniki, če je terjatev prerekana, tožbo oziroma predlog za nadaljevanje postopka vložiti v enem mesecu po objavi sklepa o preizkusu terjatev. Predlog za nadaljevanje postopka je nujen, zato ima pravno naravo akta, s katerim se postopek začne, torej tožbe. Zato je predlog pravočasen tudi v smislu določbe devetega odstavka 112. člena ZPP.
2.Tožnica sodišču druge stopnje predlaga, da njeni pritožbi ugodi, odločbo v izpodbijanem delu razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.
3.Tožena stranka (v nadaljevanju toženka) v odgovoru na pritožbo zavrača pritožbene ugovore in predlaga potrditev odločbe v izpodbijanem delu. Po njenem deveti odstavek 112. člena ZPP v zadevi ni uporabljiv, saj predlog za nadaljevanje postopka ni tožba. Po desetem odstavku citiranega člena ZPP pa vloge oziroma predloga ni mogoče šteti za pravočasnega, saj serija zavestnih izbir v podportalu eINS in napačna naslovitev predloga ne predstavljata očitne pomote pooblaščenca tožnice. Ker tožnica ni pravočasno opravila zahtevanega dejanja, je njena terjatev v razmerju do toženke v skladu s sedmim odstavkom 301. člena ZFPPIPP prenehala.
4.Pritožba ni utemeljena.
5.Sodišče druge stopnje je zadevo preizkusilo v okviru pritožbenih navedb in po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP). Po tako opravljenem preizkusu ugotavlja, da je sprejeta odločitev, upoštevajoč določbe ZPP in ZFPPIPP, pravilna.
6.Iz Predloga za nadaljevanje pravdnega postopka z dne 30. 4. 2026 (v nadaljevanju Predlog), priloženega k pritožbi (priloga A23), izhaja, da je bil slednji 3. 5. 2026 (nepravilno) naslovljen na Okrožno sodišče v Ljubljani, zadeva St 1861/2025, kamor je bil tudi poslan, in to še pred objavo sklepa o preizkusu terjatev1. Tožnica, ki jo zastopa kvalificirani pooblaščenec, je izbrala portal eINS, tip postopka eINS 2-003 (druga vloga stranke), zadevo St 1861/2025, vrsto stranke 02 - upnik in tip dejanja 620 - druga vloga stranke v glavnem postopku. Ne gre torej za situacijo iz desetega odstavka 112. člena ZPP, ko je pravilno naslovljena vloga pred iztekom roka zaradi očitne pomote vložnika poslana nepristojnemu sodišču, k pristojnemu sodišču pa prispe po izteku roka. Kot v odločbi X Ips 6/2026 z dne 26. 8. 2026 izpostavlja VSRS, se lahko očitna pomota pripeti vsakomur, tudi pravno kvalificiranemu pooblaščencu, vendar po ustaljenem stališču VSRS ne gre za očitno pomoto, kadar je vloga vložena pri nepristojnem sodišču in nanj tudi naslovljena. In prav takšna je situacija v obravnavani zadevi, ko je pooblaščenec tožnice Predlog naslovil in vložil na Okrožno sodišče v Ljubljani, namesto, da bi ga naslovil in vložil na Okrožno sodišče v Mariboru. V tem kontekstu ni odveč pripomniti, da tožnica, ki je vlogo naslovila na nepristojno sodišče in jo tudi poslala nepristojnemu sodišču, v pritožbi ne zatrjuje, da se je to zgodilo zaradi okoliščin, ki so kazale na pristojnost drugega sodišča (in ne Okrožnega sodišča v Mariboru) oziroma, da so bile takrat podane okoliščine, zaradi katerih pristojnost sodišča ni bila popolnoma jasna, te okoliščine pa so vplivale na to, da je izročitev vloge pri nepristojnem sodišču mogoče pripisati očitni pomoti vložnika (primerjaj odločbo VSRS II Ips 315/2015 z dne 1. 6. 2017). Zatrjevanja pritožnice, da so bili v vlogo pomotoma vneseni podatki stečajne zadeve, v kateri je bila priglašena terjatev, v posledici tega pa so se podatki v e-sodstvu samostojno izpolnili, upoštevaje opravilno številko stečajne zadeve, ne kažejo na obstoj takšnih okoliščin. V tem kontekstu je treba še poudariti, da predlog iz tretjega odstavka 301. člena ZFPPIPP (predlog za nadaljevanje prekinjenega postopka) ni nujen pogoj, da se postopek nadaljuje in nima pravne narave akta, s katerim se postopek začne (tožbe), kar sicer zatrjuje pritožba. Razlog za prekinitev postopka v skladu z drugim odstavkom 301. člena ZFPPIPP preneha z objavo sklepa o preizkusu terjatev. Obstoj upnikovega pravočasnega predloga za nadaljevanje prekinjenega pravdnega postopka lahko vpliva le na odločitev o utemeljenosti zahtevka. Tudi, če upnik takšnega predloga pravočasno ne poda, sodišče vsebinsko odloči o tožbenem zahtevku v zvezi s prerekano terjatvijo. Ker prerekana terjatev v razmerju do stečajnega dolžnika v takšnem primeru preneha (sedmi odstavek 301. člena ZFPPIPP), sodišče tožbeni zahtevek zavrne (primerjaj zadevo II Ips 403/2010 z dne 17. 11. 2011). Ker torej Predloga ni mogoče primerjati s tožbo, za odločitev v zadevi ni uporabljiva določba devetega odstavka 112. člena ZPP, na katero se pritožba neuspešno sklicuje.
7.Ob koncu obrazložitve sodišče druge stopnje le dodaja, da tako deveti, kot tudi deseti odstavek 112. člena ZPP predpostavljata, da vloga, ki je bila pravočasno poslana nepristojnemu sodišču, kasneje prispe k pristojnemu sodišču. V obravnavani zadevi pa stečajno sodišče elektronske vloge, vložene v zadevi St 1861/2025, ni odstopilo Okrožnemu sodišču v Mariboru (zadeva I Pg 88/2025). Tožnica je prepis vloge priložila šele k pritožbi.
8.Nenazadnje velja odgovoriti še na trditve tožnice, da je nadaljevanje prekinjenega postopka predlagala že v Prijavi terjatve z dne 2. 3. 2026, naslovljeni na Okrožno sodišče v Ljubljani, torej še pred objavo sklepa o preizkusu terjatev (sklep je bil objavljen 15. 5. 2026). V zvezi s tem sodišče druge stopnje pojasnjuje, da se pred objavo sklepa o preizkusu terjatev postopek ne more nadaljevati, kar pomeni, da predloga za nadaljevanje prekinjenega postopka iz tretjega odstavka 301. člena ZFPPIPP ni mogoče podati preden je za to procesno dejanje izpolnjen z zakonom določen pogoj iz drugega odstavka citiranega člena (objava sklepa o preizkusu terjatev). V tem kontekstu toženka v odgovoru na pritožbo utemeljeno opozarja na sodno prakso, med drugimi na odločbo VDSS Pdp 888/2018 z dne 5. 12. 2018.
9.Na podlagi obrazloženega je sodišče druge stopnje pritožbo zavrnilo odločbo v izpodbijani točki II izreka potrdilo (353. člen ZPP).
Ker tožnica s pritožbo ni uspela, ni upravičena do povrnitve stroškov pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP). Enako velja za toženko, saj njene navedbe v odgovoru na pritožbo niso v bistveni meri vplivale na presojo utemeljenosti pritožbenih navedb. Stroški za sestavo te vloge zato niso bili potrebni (155. člen ZPP).
-------------------------------
1Iz drugega odstavka 301. člena ZFPPIPP izhaja, da razlog za prekinitev pravdnega postopka zaradi nastanka pravnih posledic stečajnega postopka preneha z objavo sklepa o preizkusu terjatev.