Jedro

Uspešno zaključen postopek prve obravnave po ZPacP ni vedno predpogoj za podajo druge zahteve pri Komisiji. Ker je tožnik (dopolnjeno) zahtevo za izvedbo prve obravnave podal 10. 9. 2020, prva obravnava pa še vedno ni bila razpisana niti do vložitve zahteve za drugo obravnavo 2. 10. 2020, je bil s tem prekoračen 15 dnevni rok od vložitve prve zahteve za določitev termina obravnave, hkrati pa mora pacient v takem primeru, kadar ni razpisana prva obravnava, že v roku 30 dni od podaje pravočasne in pravilno vložene prve zahteve podati drugo zahtevo, za obravnavo katere je pristojna Komisija. Tožnik je ravno zato, ker prva obravnava ni bila razpisana, zahtevo za drugo obravnavo vložil pravočasno.

Izrek

Tožbi se ugodi, sklep Komisije Republike Slovenije za varstvo pacientovih pravic, št. 021-100/2020-4 z dne 9. 11. 2020, se odpravi in se zadeva vrne vrne istemu organu v ponovni postopek.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je Komisija Republike Slovenije za varstvo pacientovih pravic (v nadaljevanju: Komisija) na podlagi 129. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) kot preuranjeno zavrgla tožnikovo zahtevo za drugo obravnavo kršitve pacientovih pravic zoper izvajalca zdravstvenih storitev Univerzitetno kliniko ... (v nadaljevanju izvajalec), saj postopek na prvi stopnji pri izvajalcu še ni bil končan (1. odstavek izreka). Ugotovila je, da se ne uvede postopek druge obravnave (2. odstavek izreka) in da vsaka stranka nosi svoje stroške (3. točka izreka).

2. V obrazložitvi izpodbijane odločbe je navedeno, da je tožnik 2. 10. 2020 podal zahtevo za drugo obravnavo pri Komisiji zaradi neizvedene prve obravnave iz razloga na tožnikovi strani, saj ta pri prvi obravnavi ni želel nositi zaščitne maske, izvajalec pa na drugačno obravnavo ni pristal. Komisija je 16. 10. 2020 prejela dodatno vlogo s stani predlagatelja glede same domnevne kršitve ter še sporočilo, da bi tožnik sedaj lahko sodeloval pri ustni obravnavi z masko, saj je dobil novo zdravilo. Tožena stranka je ugotovila, da je zahteva za obravnavo zadeve po Zakonu o pacientovih pravicah (v nadaljevanju ZPacP) preuranjena, saj se izvajalec odziva na tožnikove zahteve, prva obravnava je odpadla iz razlogov na strani tožnika. Pričakuje, da se bo tožnik z izvajalcem uspel dogovoriti za nov datum prve obravnave in da bo ta tudi izvedena. Če se postopek, izveden z ustreznimi zaščitnimi ukrepi, ne bo uspešno zaključil, pa lahko vlagatelj v 15 dneh vloži ponovno zahtevo za drugo obravnavo pred Komisijo. Meni, da zahteva ni bila vložena v predpisanem roku, saj je bila vložena prekmalu, zato je odločila, da se postopek druge obravnave (še) ne uvede, saj je bil postopek predlagan prehitro (3. točka prvega odstavka 129. člena ZUP).

3. Tožnik navedeni sklep izpodbija s tožbo v upravnem sporu. Meni, da obravnava na prvi stopnji ni odpadla iz razlogov na njegovi strani, pač pa ga na obravnavo 22. 9. 2020 (tega dne je bil tudi izdelan uradni zaznamek o neuspešno opravljeni obravnavi) niso spustili brez maske. Tožnik ima namreč težave z dušenjem po stiku s pelodi in kemikalijami v vdihanem zraku in hrani (npr. trave, fosilna goriva, pesticidi, kemikalije v medicini), zato maska zanj ne pride v poštev, saj z njo ne more dihati, kaj šele aktivno varovati svoje pravice tekom obravnave. Kljub pojasnilom je vodstvo vztrajalo, da brez maske obravnave v prostorih klinike ne bo izvedlo, četudi bi jo lahko izvedlo kjerkoli drugje. ZPacP prvostopenjskemu organu ne nalaga, da mora obravnavo izvesti nujno v sklopu prostorov klinike - izvede jo lahko v popolnoma ločenih prostorih in celo v skafandrih, kot je bilo predlagano, a se na njegove predloge niso odzivali. Če bi se ponovno obrnil na kliniko, bo klinika njegov predlog zavrnila iz istih razlogov, tedaj pa bo po presoji drugostopenjskega organa zahteva za varstvo pravic pred komisijo pravočasna (ne preuranjena), kar je v nasprotju z vsako pravno logiko. Predlaga, da sodišče sklep vrne v odločanje drugostopenjskemu organu.

4. Tožena stranka je sodišču predložila spise zadeve, odgovora na tožbo pa ni podala.

5. Tožba je utemeljena.

6. Postopek z zahtevo za obravnavo kršitve pacientovih pravic je urejen v določbah 56. do 79. člena ZPacP. Po drugem odstavku 59. člena ZPacP lahko pacient najpozneje v 30 dneh po končani zdravstveni obravnavi vloži prvo zahtevo zaradi domnevno neustreznega ravnanja zdravstvenih so/delavcev pri nudenju zdravstvene obravnave. Po prvem odstavku 61. člena ZPacP lahko med drugim po njenem prejemu pristojna oseba pisno povabi pacienta na ustno obravnavo. Od vložitve popolne prve zahteve do ustne obravnave iz 62. člena ZPacP ne sme preteči več kot 15 dni (drugi odstavek 61. člena ZPacP). Če pacient svojega izostanka do začetka obravnave ne opraviči, pristojna oseba postopek ustavi s pisnim zaznamkom, ki ga pošlje pacientu (četrti odstavek 61. člena ZPacP). Za odločanje o zahtevi za drugo obravnavo kršitve pacientovih pravic (v nadaljevanju drugi zahtevi) je bila ustanovljena Komisija (prvi odstavek 64. člena ZPacP). Ta je pristojna za odločanje o drugi zahtevi med drugim tudi, če izvajalec kljub pravočasni in pravilno vloženi prvi zahtevi obravnave ni izvedel (3. alineja prvega odstavka 66. člena ZPacP). Pacient lahko vloži drugo zahtevo v 30 dneh od vložitve popolne prve zahteve, če izvajalec obravnave prve zahteve ni izvedel (drugi odstavek 66. člena ZPacP). Kasnejša druga zahteva bo zavržena kot prepozna po prvem odstavku 69. člena ZPacP.

7. Sodišče po preučitvi navedb strank ter upravnega spisa ugotavlja, da je tožnik pravočasno še isti dan po pregledu 7. 9. 2020 pri izvajalcu, skladno z drugim odstavkom 59. člena ZPacP, vložil pri njem zahtevo za prvo obravnavo kršitev njegovih pravic pri zdravstveni obravnavi1, ki je bila dopolnjena 10. 9. 2020 po njegovem zastopniku pacientovih pravic. Obravnava je bila sicer razpisana 22. 9. 2020 v roku po drugem odstavku 61. člena ZPacP, vendar se ni izvedla, saj tožnik ni želel vstopiti v prostore izvajalca z masko. Izvajalec je takrat tožnikove navedbe o nemožnosti nošnje maske v prostorih izvajalca zaradi zdravstvenih razlogov štel kot opravičen razlog za neizvedbo obravnave in njeno preložitev na nedoločen termin in postopka ni ustavil (četrti odstavek 61. člena ZPacP).2 Kljub e-mail predlogom tožnika in njegovega zastopnika pacientovih pravic se ponovna prva obravnava ni razpisala, pri čemer izvajalec tudi ni sledil njunima predlogoma po razpisu obravnave izven območja bolnišnice izvajalca. Zato je tožnik preko zastopnika pacientovih pravic 2. 10. 2020 v roku, določenim z drugim odstavkom 66. člena ZPacP, vložil drugo zahtevo, ki je bila sicer s strani Komisije zavržena kot prezgodaj vložena. Je pa obenem Komisija pričakovala, da se bo tožnik z izvajalcem uspel dogovoriti za nov datum prve obravnave in da bo ta tudi izvedena. Če pa se ta postopek ne bo uspešno zaključil, je dala navodilo, da lahko tožnik v 15 dneh vloži ponovno drugo zahtevo pred Komisijo.

8. Po presoji sodišča uspešno zaključen postopek prve obravnave po ZPacP ni vedno predpogoj za podajo druge zahteve pri Komisiji. Takšno stališče Komisije je izpodbito že z določbo 3. alineje prvega odstavka 66. člena ZPacP, ko je Komisija pristojna za odločanje o drugi zahtevi, če izvajalec kljub pravočasni in pravilno vloženi prvi zahtevi obravnave sploh ni izvedel, kot v konkretni zadevi. Tožnik je (dopolnjeno) zahtevo za izvedbo prve obravnave podal 10. 9. 2020, prva obravnava pa še vedno ni bila razpisana niti do vložitve zahteve za drugo obravnavo 2. 10. 2020. S tem je bil prekoračen 15 dnevni rok od vložitve prve zahteve za določitev termina obravnave iz drugega odstavka 61. člena ZPacP, hkrati pa mora pacient v takem primeru, kadar ni razpisana prva obravnava, že v roku 30 dni od podaje pravočasne in pravilno vložene prve zahteve podati drugo zahtevo, za obravnavo katere je pristojna Komisija (drugi odstavek 66. člena ZPacP v zvezi s 3. alinejo prvega odstavka 66. člena ZPacP). Sicer je ta kot prepozna zavržena po prvem odstavku 69. člena ZPacP. Zato sodišče kot napačno smatra stališče tožene stranke, da je tožnik prezgodaj vložil predlog, ker postopek v zvezi s prvo obravnavo še ni bil uspešno zaključen. Tožnik je ravno zato, ker prva obravnava ni bila razpisana, zahtevo za drugo obravnavo vložil pravočasno na podlagi drugega odstavka 66. člena ZPacP v zvezi s prvim odstavkom 69. člena ZPacP. Ker je tožnikovo zahtevo za izvedbo prve obravnave izvajalec sicer obravnaval brez zahteve po popravi in jo očitno štel za popolno, sodišče tudi šteje, da je bila pravilno vložena, drugačnega ugovora v zvezi s tem v postopku tudi ni podanega. Ker je bila tožnikova zahteva za drugo obravnavo kršitve njegovih pacientovih pravic tako pravočasna in pravilno vložena, sodišče ugotavlja na podlagi 3. alinejo prvega odstavka 66. člena ZPacP in drugega odstavka 66. člena ZPacP v povezavi s 3. točko prvega odstavka 129. člena ZUP, da tožena stranka tožnikove zahteve za drugo obravnavo ne smela zavreči kot prezgodaj vložene, pač pa ravnati po 69. členu ZPacP.

9. Ker navedeno v obravnavanem postopku ni bilo upoštevano, je s tem tožena stranka kršila pravila postopka, kar je vplivalo na pravilnost odločitve (bistvena kršitev določb postopka). Sodišče je zato na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 v zvezi z 2. točko prvega odstavka 27. člena ZUS-1 tožbi ugodilo, izpodbijani sklep, ki pomeni vsebinsko celoto, odpravilo in zadevo vrnilo Komisiji v ponovni postopek, kjer bo navedeno stališče sodbe upoštevano.

10. Sodišče je v upravnem sporu odločilo brez glavne obravnave in posledično tudi ni izvedlo dokaza z zaslišanjem priče R.R. (zastopnika pacientovih pravic tožnika). Na podlagi prve alineje 2. odstavka 59. člena ZUS-1 namreč lahko sodišče odloči brez glavne obravnave, če je že na podlagi tožbe, izpodbijanega akta ter upravnih spisov (kot v konkretnem primeru) očitno, da je potrebno tožbi ugoditi in upravni akt odpraviti na podlagi prvega odstavka 64. člena tega zakona, pa v upravnem sporu ni sodeloval tudi stranski udeleženec z nasprotnim interesom.

1 Tožnik zatrjuje nestrokovno ravnanje osebja pri pregledu, površno opravljanje dela, npr. izpustitev določenih testov na alergene, neugotovitev alergije na travo, ki so jo ugotovili trije predhodni pulmologi, itd. 2 Tožnik je zatrjeval, da ga maska duši in ni želel vstopiti z njo v prostore izvajalca. Obravnava se je zato zaradi obvezne uporabe zaščitnih mask ali druge zaščite na območju izvajalca, predpisane z Odlokom o začasnih ukrepih za zmanjšanje tveganja okužbe in širjenja okužbe z virusom SARS – CoV-2, preložila na drug termin, ki naj bi bil določen naknadno.