Jedro

S strogim vztrajanjem na stališču, da mora biti vedno izkazana dejanska vročitev pisne izjave o zapadlosti dolga dolžniku s podpisano povratnico, bi resda lahko bilo velikemu delu upnikov odvzeto pravno varstvo v primerih, ko se dolžniki izogibajo prejemu poštne pošiljke, vendar pa je v takšnem primeru upnik dolžan za verjetno izkazati, da se dolžnik izogiba vročitvi pisne izjave o zapadlosti terjatve. Pri tem zgolj enkratni poskus vročitve izjave o zapadlosti s povratnico, iz katere izhaja, da dolžnik pošiljke ni dvignil, za izkaz izogibanja vročitvi (praviloma) ne zadošča.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom pod točko I. izreka dovolilo izvršbo zoper prvega in drugega dolžnika, pod II. točko izreka zavrnilo predlog za izvršbo zoper tretjega dolžnika, pod točko III. izreka zavrnilo predlog za izvršbo zoper prvega in drugega dolžnika v delu, ki se nanaša na nematerializirane vrednostne papirje, pod točko IV. izreka naložilo dolžniku, da mora povrniti upniku 100,35 EUR nadaljnjih stroškov izvršilnega postopka v 8. dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki začnejo teči prvi dan po preteku tega roka za prostovoljno izpolnitev do plačila ter pod točko V. izreka za izvršitelja določilo M. H. Zoper odločitev pod točko II. izreka sklepa sodišča prve stopnje vlaga pritožbo upnik iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku

338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ) . V pritožbi navaja, da je upnik pismo pred odpovedjo pogodbe ter izvršbo z dne 27. 7. 2011 poslal vsem trem dolžnikom in ga je tretji dolžnik osebno prevzel 8. 8. 2011. Izjavo o zapadlosti in pismo pred izvršbo z dne 6. 9. 2011 je upnik tretjemu dolžniku poslal na isti naslov kot predhodno pisanje in je prepričan, da se je tretji dolžnik s tem, ko ni dvignil sodne pošiljke, le izmaknil vročitvi. Sodišče prve stopnje je pri razlagi tretjega odstavka 20.a člena ZIZ očitno spregledalo peti odstavek istega člena, ki določa, da se pisna izjava vroča priporočeno po pošti, kar posledično pomeni, da če upnik predlogu za izvršbo predloži dokazilo, da je izjavo o zapadlosti vročal po pošti, je s tem zadostil pogojem iz 20.a člena ZIZ. Upnik je v predmetni zadevi izkazal, da je tretjemu dolžniku izjavo o zapadlosti vročal priporočeno s povratnico in k predlogu za izvršbo tudi priložil ustrezen dokaz, s tem pa je zadostil pogojem iz 20.a člena ZIZ. Upnik namreč ne more vplivati na to, ali bo dolžnik priporočeno pošiljko tudi dejansko prejel in je prepričan, da se je tretji dolžnik izmaknil prejemu upnikove poštne pošiljke. V kolikor bi zavzeli stališče, kot ga je zavzelo sodišče prve stopnje, bi lahko tretji dolžnik s svojim izmikanjem sprejema upnikove pisne izjave o zapadlosti in pisma pred izvršbo, preprečeval, da bi notarski zapis pridobil vse lastnosti izvršilnega naslova. Upnik pa še poudarja, da je tudi v sodnih postopkih dopustna t. i. fikcija vročitve in se sklicuje na sklep Višjega sodišča v Ljubljani I Ip 1904/2009. Pritožba ni utemeljena.

Izpodbijana odločitev sodišča prve stopnje o zavrnitvi predloga za izvršbo zoper tretjega dolžnika temelji na ugotovitvah: (-) da je upnik vložil predlog za izvršbo zoper dolžnike na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa, (-) da iz 21. člena Kreditne pogodbe, sklenjene v obliki notarskega zapisa z neposredno izvršljivostjo, s katero so soglašali vsi trije dolžniki, izhaja, da zapadlost obveznosti iz notarskega zapisa ni odvisna od poteka roka, temveč od drugega dejstva, (-) da bi zato moral upnik na podlagi tretjega odstavka 20.a člena ZIZ izkazati vročitev pisne izjave o zapadlosti z navedbo datuma zapadlosti vsem dolžnikom, (-) da je dejanska vročitev takšne pisne izjave izkazana le za prvega in drugega dolžnika in (-) da tretjemu dolžniku izjava ni bila vročena, saj se je vrnil z oznako „ni dvignil“. Teh ugotovitev upnik pritožbeno ne izpodbija. Na podlagi takšnih ugotovitev je sodišče prve stopnje sprejelo zaključek, da zgolj poskus vročitve tretjemu dolžniku ne izkazuje zapadlosti terjatve zoper tretjega dolžnika. S tem zaključkom pa se upnik ne strinja in zavzema stališče, da za izkaz zapadlosti terjatve na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa ob pravilni uporabi 20.a člena ZIZ zadostuje dokaz o vročanju s priporočeno povratnico. Pri tem se sklicuje na sklep Višjega sodišča v Ljubljani I Ip 1904/2009 z dne 26. 8. 2009, iz katerega izhaja, da je določbo tretjega odstavka 20. a člena ZIZ „treba razlagati v povezavi s petim odstavkom 20.a člena ZIZ, ki predpisuje, da se pisna izjava upnika vroča priporočeno po pošti. Če upnik pisno izjavo vroča priporočeno po pošti in za tak način vročanja predloži tudi dokaz, je po stališču višjega sodišča zadostil pogojem iz 20.a člena ZIZ, dolžnik pa ima v nadaljnjem postopku možnost ugovora iz razloga po 2. točki prvega odstavka 55. člena ZIZ. Upnik namreč ne more vplivati na to, ali bo dolžnik priporočeno pošiljko dejansko tudi prejel, saj se dolžnik lahko temu izmika (kot to trdi upnik v konkretni zadevi) in ima prav pritožnik, da bi ob stališču, kot ga je zavzelo sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu, lahko dolžnik z izmikanjem sprejema pisne izjave o zapadlosti preprečeval, da bi notarski zapis pridobil lastnost izvršilnega naslova. Nenazadnje je tudi v sodnih postopkih dopuščena tako imenovana fikcija vročitve, ko se domneva, da je bilo pisanje stranki vročeno, čeprav ji dejansko ni bilo vročeno iz razlogov, ki so na njeni strani.“ Sicer se je mogoče strinjati s stališčem, da bi s strogim vztrajanjem pri tem, da mora biti vedno izkazana dejanska vročitev pisne izjave o zapadlosti dolga dolžniku s podpisano povratnico, velikemu delu upnikov odvzeto pravno varstvo v primerih, ko se dolžniki izogibajo prejemu poštne pošiljke (1), vendar pa je po prepričanju pritožbenega sodišča v takšnem primeru upnik dolžan za verjetno izkazati, da se dolžnik izogiba vročitvi pisne izjave o zapadlosti terjatve. Pri tem zgolj enkratni poskus vročitve izjave o zapadlosti s povratnico, iz katere izhaja, da dolžnik pošiljke ni dvignil, za izkaz izogibanja vročitvi (praviloma) ne zadošča. Ni namreč mogoče izključiti primerov, ko dolžnik ne bi dvignil pošiljke zaradi daljše odsotnosti iz kraja stalnega bivališča ali npr. zaradi dolgotrajnejše hospitalizacije. Da bi upnik v obravnavani zadevi tretjemu dolžniku večkrat poskušal vročiti izjavo o zapadlosti, iz pritožbenih navedb in s strani upnika predloženih dokazov ne izhaja. Zato za razliko od zadeve, o kateri je odločalo Višje sodišče v Ljubljani pod opr. št. I Ip 1904/2009, v kateri je je upnik pisno izjavo vročal skladno z določbami ZPP in je najprej pisno izjavo iz tretjega odstavka 20.a člena ZIZ poskušal vročiti priporočeno po pošti s povratnico, vendar dolžnika pošte nista dvignila, nato pa je za vročanje pooblastil še družbo C. E. d.o.o., vendar sta se dolžnika vročitvi izmikala in vrat nista želela odpreti, zato je bila vročitev nadaljevana po 141. členu ZPP in je bilo pisanje puščeno v poštnem nabiralniku dolžnikov, na kar sta bila v pisanju obveščena, na podlagi trditev, da je upnik prepričan, da se je tretji dolžnik s tem, ko ni dvignil sodne pošiljke, le izmaknil vročitvi, kar utemeljuje s trditvami in dokazovanjem dejstva, da pa je na istem naslovu tretjemu dolžniku dejansko bilo uspešno vročeno pismo pred odpovedjo in izvršbo z dne 27. 7. 2011, ni mogoče sklepati, da je upnik izkazal za verjetno, da se tretji dolžnik izogiba vročitvi pisne izjave o zapadlosti terjatve.

Na podlagi navedenega in ker v postopku na prvi stopnji ni bila storjena nobena od tistih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in s 15. členom ZIZ), niti ni podana pritožbeno uveljavljana kršitev materialnega prava, je sodišče druge stopnje na podlagi 353. člena ZPP v zvezi z drugo točko 365. člena in prvim odstavkom 366. člena ZPP ter s 15. členom ZIZ upnikovo pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo

in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Op. št. (1): Takšno stališče je zavzelo tudi Višje sodišče v Ljubljani v sklepu III Ip 5039/2012 z dne 23. 1. 2013 ob sklicevanju na prispevek Damjana Oroža v članku Izvršilna sekcija - odgovori na nekatera vprašanja, objavljen v Pravosodnem biltenu št. 2/2012, stran 51-52.