Jedro

Ker sodišče prve stopnje ni angažiralo sodnega izvedenca ortopedske stroke v zvezi s tožničinimi ortopedskimi zdravstvenimi spremembami, je ostal ortopedski funkcijski status, ki je odločilen za oceno tožničine preostale delovne zmožnosti ter morebitno indiciranost vtoževane časovne razbremenitve (delo v krajšem delovnem času), nerazčiščen. S tem je sodišče prve stopnje storilo bistveno kršitev določb postopka iz 8. točke 2. odstavka 339. člena ZPP. Zato je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijano sodbo razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Pritožbeni stroški so nadaljnji stroški postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbene zahtevke na odpravo drugostopenjske odločbe št. ... z dne 13. 3. 2013 in prvostopenjske iste opr. št. z dne 5. 10. 2012, priznanje pravice do premestitve na drugo delovno mesto z ustreznimi omejitvami s krajšim delovnim časom 4 ure dnevno od 21. 6. 2011 dalje ter pravice do delne invalidske pokojnine (I. točka izreka). Presodilo je, da sta izpodbijana upravna akta s priznanimi dodatnimi omejitvami pri delu v polnem delovnem času, pravilna in zakonita. Hkrati je izreklo, da trpi tožnica sama svoje stroške postopka (II. točka izreka).

2. Zoper sodbo je tožnica vložila pravočasno pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov. Predlaga spremembo v smeri ugoditve zahtevkom oz. podrejeno razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Priglaša stroške pritožbe.

Sodišču očita, da je sledilo nestrokovnemu in neskrbno izdelanemu mnenju izvedenca internista, ki je opravil samo klinični pregled in upošteval izvid po operaciji krčnih žil leta 2011, čeprav je IK II. stopnje na podlagi iste medicinske dokumentacije že 21. 6. 2011 ocenila, da zaradi bolezni več ni zmožna za delo s krajšim delovnim časom 4 ure dnevno (verjetno mišljeno v polnem delovnem času). Izpovedal je, da je pri njej prisotno napredujoče kronično obolenje, če se ne zdravi, hkrati pa mnenje podal le na podlagi kliničnega pregleda. Ni izvedel dodatnih metod ugotavljanja venske insuficience, torej ultrazvoka globokih ven, UZ cirkulacije oz. dopler preiskave, zato izvedensko mnenje ni opremljeno z objektivnimi podatki. Ker sodišče tovrstnih pripomb, podanih na pisno izvedensko mnenje ni upoštevalo, je bistveno kršilo postopek po 14. točki 2. odstavka 339. člena ZPP. Kršilo je tudi procesna pravila o prekluziji, ker je upoštevalo izvedensko mnenje z dne 11. 9. 2012 oz. izvid ultrazvočne preiskave, izdelan za potrebe ugotavljanja telesne okvare. Tožena stranka dokaza ni predložila pravočasno, zato je podana kršitev iz 1. odstavka 339. člena ZPP v zvezi z 286. členom ZPP, ki vpliva na pravilnost in zakonitost sodne odločbe. Izvedensko mnenje z dne 11. 9. 2012 je tožena stranka predložila šele na naroku 23. 1. 2015, zato bi sodišče moralo upoštevati ugovor prekluzije.

Sicer pa meni, da je ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno tudi iz razloga, ker je bil zavrnjen dokaz z izvedencem ortopedske stroke. S takšnim postopanjem je kršeno načelo kontradiktornosti in podana kršitev iz 8. točke 2. odstavka 339. člena ZPP. Doc. dr. A.A. je sodišče zaslišalo kot pričo, ker je kot član IK II v mnenju dne 21. 6. 2011 izrecno zapisal, da k nastanku invalidnosti prispeva stanje desnega kolena in napredovalne krčne žile na golenih. Vendar ni kritično sledilo njegovi izpovedi, ni mu postavilo konkretnih vprašanj v zvezi z ortopedskimi zdravstvenimi težavami oz. je postavilo sugestivno vprašanje glede tedaj ugotovljene potrebe po časovni razbremenitvi. Ni razjasnjevalo, zakaj je kot specialist ortoped dne 21. 6. 2011 ocenil, da je potrebna tudi časovna razbremenitev pri delu, zaslišan kot priča pa se strinjal z ocenama invalidskih komisij iz obravnavanega predsodnega postopka. Z izvedencem ortopedom namreč želi dokazati, da je tudi zaradi težav s koleni in hrbtenico potrebna časovna razbremenitev pri delu, saj je predmetni predsodni postopek bil pričet prav v zvezi z dopolnilnim mnenjem IK II, končanim s pravnomočno sodbo III Ps 3082/2009 z dne 19. 9. 2011. 3. Pritožba je utemeljena.

4. V obravnavani zadevi gre za spor zaradi priznanja novih pravic iz invalidskega zavarovanja. Predsodni postopek je bil dne 3. 4. 2012 dejansko sprožen v zvezi z dopolnilnim mnenjem invalidske komisije II. stopnje z dne 21. 6. 2011, podanim v pravnomočno končanem sodno socialnem sporu. Tedaj je bilo ocenjeno, da je pri tožnici od istega datuma še nadalje podana III. kategorija invalidnosti, ker je s krajšim delovnim časom 4 ure dnevno zmožna za delo na drugem delovnem mestu, brez prisilne drže vratu, več stoje kot sede in brez rotacijskih gibov ledvene hrbtenice. Vendar ta ocena v zadevi III Ps 3082/2009 ni mogla biti upoštevna, ker je šlo za presojo upravnih odločb iz leta 20091. V predsodnem upravnem postopku, ki je predmet tega sodnega spora pa sta izvedenska organa tožene stranke, ocenila drugače kot v dopolnilnem mnenju z dne 21. 6. 2011. Menita, da je zaradi stanja po operaciji hernie disci L4-L5, medialni meniscektomiji desnega kolena, artrozi obeh kolen, desno bolj kot levo in poliartralgiji pri tožnici od 28. 8. 2012 zaradi posledic bolezni podana III. kategorija, ker je še vedno s polnim delovnim časom in delovnim naporom, ki ne poslabša njene invalidnosti, zmožna opravljati drugo delo v svojem poklicu oz. na drugem delovnem mestu, pretežno sede, brez prisilne drže vratu, brez rotacijskih gibov ledvene hrbtenice in brez dvigovanja bremen, težjih od 7 kilogramov.

5. Vprašanje, ali je ob izkazanih zdravstvenih spremembah potrebna časovna razbremenitev ali ne, pa je zaradi pomanjkljivosti postopka ter s tem povezanih kršitvah Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS št. 73/2007 in 45/2008; v nadaljevanju ZPP) ostalo nepopolno razčiščeno, kot pravilno poudarja pritožba. Posledično ni mogoč niti preizkus pravilne uporabe relevantnih določb Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur. l. RS št. 106/1999 s poznejšimi spremembami; v nadaljevanju ZPIZ-1).

Ne sicer iz razloga, ker sodno izvedensko mnenje specialista angiologa v zvezi s krčno žilnimi spremembami na nogah, strokovno ne bi bilo popolno in sprejemljivo, kot neutemeljeno zatrjuje pritožba. Sodišče prve stopnje je na njegovi podlagi prepričljivo zaključilo, da tovrstne zdravstvene spremembe niso indikacija za vtoževano časovno razbremenitev, saj ultrazvočna preiskava po laserskem posegu 2010 ni pokazala pomembne patologije. Po operativnem posegu je bil namreč opravljen kontrolni pregled z ultrazvočno preiskavo ter ugotovljeno, da je stanje dobro in izvid normalen. Na podlagi objektivizirane listinske medicinske dokumentacije in izvida osebnega pregleda, (pred podajo pisnega izvedenskega mnenja z dne 5. 10. 2014 - listovna št. 45 v sodnem spisu), iz katerega izhaja, da je desna noga obilnejša, da je na koži manjša modrica, da so povrhnje vene minimalno razširjene, koža pa na pogled zdrava, in da oteklina ni odtisnjena - elastična, je sodno izvedensko mnenje dr. B.B., da venska insuficienca ni dokazana ter posledično iz tega razloga niti indikacije za časovno razbremenitev, tudi po presoji pritožbenega sodišča v celoti sprejemljivo.

Neutemeljene so pritožbene navedbe, da bi moral sodni izvedenec vensko insuficienco ugotavljati z ultrazvokom globokih ven, ultrazvočnim pregledom cirkulacije oz. dopler preiskavo. Načeloma je namreč pri ocenjevanju invalidnosti mogoče upoštevati le listinsko medicinsko dokumentacijo o diagnostiki in zdravljenju, razpoložljivo do konca predsodnega upravnega postopka. V sodno socialnem sporu gre za presojo pravilnosti in zakonitosti upravnih aktov, zato so lahko upoštevne le zdravstvene spremembe, objektivizirane z medicinskimi izvidi do konca predsodnega upravnega postopka. Pritožba v tej smeri zato ne more biti uspešna.

Zaradi upoštevanja izvida UZ preiskave z dne 11. 9. 2012 pri razčiščevanju zatrjevane venske insuficience nadalje ni mogoče uspešno uveljavljati kršitve iz 1. odstavka 339. člena ZPP, ker ne gre za takšno kršitev 286. člena ZPP o dokazni prekluziji, ki bi lahko kakorkoli vplivala na izid tega sodnega postopka. Prvostopenjsko sodišče povsem pravilno pojasnjuje, da z navedenim dokazom, ki ga tožena stranka res ni predložila do konca prvega naroka za glavno obravnavo, ni prekludirana v smislu 286. člena ZPP, saj je tožnica dejansko šele v pripombah na sodno izvedensko mnenje zahtevala ultrazvočno preiskavo.

6. Potrebno pa je pritrditi pritožnici, da je v obravnavani zadevi podana bistvena kršitev iz 8. točke 2. odstavka 339. člena ZPP, ker sodišče ni angažiralo sodnega izvedenca ortopedske stroke v zvezi z njenimi ortopedskimi zdravstvenimi spremembami. Torej v zvezi z izkazano artrozo obeh kolen, bolj desno kot levo, stanjem po artroskopskem posegu na desnem kolenu, in stanjem po operaciji hernie disci L4-L5. Z zaslišanjem specialista dr. A.A. kot priče, ker je kot član IK II dne 21. 6. 2011 ocenil, da je pri tožnici podana preostala delovna zmožnost za delo na drugem delovnem mestu s skrajšanim delovnim časom z določenimi stvarnimi omejitvami, vpliv ortopedskih zdravstvenih sprememb na invalidnost dejansko ni bil razčiščevan. Iz obrazložitve mnenja z dne 21. 6. 2011 namreč med drugim izhaja, da k invalidnosti doprinaša izvid osebnega pregleda desnega kolena in napredovalne krčne žile na golenih.

Iz izvida osebnega pregleda na IK I 28. 8. 2012 pa izhaja, da je bila tožnica tekom pregleda napeta, da je grimasirala, se upirala pregledu in navajala bolečnost na otip pri gibanju vseh delov telesa. Pri preizkusu gibljivosti vratne hrbtenice je grimasirala in se upirala pregledu, vsak dotik kolen je boleč in se je tudi gibanju v kolenih zaradi bolečin upirala. Sicer je bilo ob pregledu ugotovljeno, da sta koleni brez izliva, iztegnitev naj bi bila zanesljivo popolna, točnega obsega skrčitve pa ni bilo mogoče ugotoviti.

Ortopedski funkcijski status, ki je odločilen za oceno preostale delovne zmožnosti ter morebitno indiciranost vtoževane časovne razbremenitve, je tako ostal povsem nerazčiščen. To nenazadnje izhaja tudi iz izpovedi dr. A.A., povzete v obrazložitvi izpodbijane sodbe, ki ji je sodišče prve stopnje nekritično sledilo. Pri soočenju z mnenjem IK iz obravnavanega predsodnega postopka je namreč ugotavljal, da iz njega ni razviden status lokomotornega aparata, nato pa se kljub temu strinjal, da so zaradi funkcionalnega stanja lokomotornega aparata potrebne omejitve pri delu, ne pa tudi časovna razbremenitev.

7. Da bo lahko odpravljena ugotovljena pomanjkljivost, je potrebno pritožbi ugoditi, na podlagi 355. člena ZPP izpodbijano zavrnilno sodbo kot preuranjeno razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v novo sojenje.

S sodno izvedenskim mnenjem specialista ortopeda bo potrebno razčistiti, ali je zaradi izkazanih ortopedskih sprememb na hrbtenici in kolenih, ob že ugotovljeni preostali delovni zmožnosti tožnice, potrebna časovna razbremenitev, ali ne. Šele po izvedbi tega dokaza in morebitnih drugih bo mogoče presoditi pravilnost in zakonitost izpodbijanih upravnih aktov, ter v skladu s 3. alineo 2. odstavka 60. člena ZPIZ-1 pravilno odločiti o utemeljenosti vtoževane razvrstitve v III. kategorijo invalidnosti s pravico do premestitve na drugo delo v krajšem delovnem času 4 ure dnevno.

8. V ponovljenem sojenju bo potrebno ponovno odločati o stroških, ki so tožnici nastali v postopku pred prvostopenjskim sodiščem in tedaj tudi o priglašenih pritožbenih stroških.