Jedro

Zavzeto je stališče, da so delavci policije vključeni v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, saj za njih ni urejeno zavarovanje na drugi podlagi, in da imajo status zavarovanca, opredeljen v 45. točki 7. člena ZPIZ-2. Prav tako imajo pravico do starostne pokojnine, definirano v 36. točki 7. člena istega zakona, kot pokojninski prejemek brez odbitka, ki jim pripada ob dopolnitvi predpisane starosti in izpolnitvi predpisane pokojninske dobe. Poudarjeno je, da zakon ne izključuje nobene skupine glede izplačevanja 20 % zneska starostne pokojnine, niti ne ločuje med starostno pokojnino, priznano po splošnih ali posebnih predpisih. Po zavzetem materialno pravnem stališču v dosedanji sodni praksi se je 3. odstavek 38. člena ZPIZ-2 nanašal na starostno pokojnino po vseh predpisih, torej tudi tistih, ki urejajo pridobitev pravice po posebnih predpisih. Tožena stranka drugačne interpretacije seveda ne more uspešno zatrjevati niti s sklicevanjem na 39.a člen ZPIZ-2B1, saj je novelirana ureditev uveljavljena šele s 1. 1. 2016 in za predmetno zadevo ni uporabljiva.

Izrek

Pritožba se zavrne in v izpodbijanem delu (od I. do III. točke izreka) potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je odpravilo zavrnilni odločbi tožene stranke št. ... z dne 5. 5. 2015 in ... z dne 21. 1. 2015 (I. tč. izreka) in tožniku priznalo pravico do izplačila 20 % starostne pokojnine, do katere bi bil upravičen na dan njene uveljavitve od 31. 12. 2014 dalje (II. tč. izreka). Hkrati je izreklo, da o odmeri, višini in izplačevanju 20 % starostne pokojnine odloči tožena stranka s posebno odločbo v 30 dneh od pravnomočnosti sodbe (III. tč. izreka). Tožbeni zahtevek za priznanje pravice do izplačila 20 % starostne pokojnine že za 30. 12. 2014, je zavrnilo (IV. tč. izreka).

2. Zoper sodbo se pritožuje tožena stranka zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga njeno spremembo v smeri zavrnitve zahtevka oz. podrejeno razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Sodišču očita zmotno uporabo 3. odstavka 38. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju1 (ZPIZ-2), ker je pravico do izplačila 20 % starostne pokojnine razširilo na zavarovanca, ki izpolnjuje pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine po posebnem predpisu. V obravnavanem primeru ni mogoče uporabiti navedene določbe ZPIZ-2, saj je izplačevanje 20 % starostne pokojnine mogoče priznati le zavarovancu, ki izpolnjuje pogoje za upokojitev po splošnih predpisih. Ni sporno, da tožnik ne izpolnjuje pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine po 27. členu ZPIZ-2, temveč po posebnem predpisu, to je 87. členu Zakona o policiji v zvezi s 399. členom ZPIZ-2, v kolikor ima tudi status pooblaščene uradne osebe. Določba 399. člena ZPIZ-2 ni umeščena v poglavje zakona, ki se nanaša na pridobitev in odmero pravic iz obveznega zavarovanja. Tudi sicer po prehodni določbi ZPIZ-2 pravico do starostne pokojnine pridobijo le zavarovanci, ki izpolnjujejo posebne statusne pogoje, določene v posebnem zakonu, v konkretnem primeru po Zakonu o policiji in ne po določbi ZPIZ-2, kot zmotno razlaga prvostopenjsko sodišče. Sklicuje se še na 2. odstavek 39.a člena ZPIZ-2B, ki v nasprotju z razlogovanjem sodišča, kvečjemu potrjuje stališče, da tožnik nima pravice do izplačila 20 % starostne pokojnine, saj ne izpolnjuje pogojev po splošnih določbah zakona.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Ob preizkusu zadeve v mejah pritožbenih razlogov in po uradni dolžnosti v skladu z 2. odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku2 (ZPP) pritožbeno sodišče ugotavlja, da je izpodbijana ugoditvena sodba izdana ob dovolj razčiščenem dejanskem stanju in pravilno uporabljenem materialnem pravu. V postopku ni prišlo niti do procesnih kršitev iz 2. odstavka 339. člena ZPP, na katere je potrebno paziti po uradni dolžnosti.

5. Pravna podlaga za pritožbeno rešitev zadeve je podana v 3. odstavku 38. člena ZPIZ-2, veljavnega v času odločanja v obravnavanem predsodnem upravnem postopku. Po navedeni določbi ZPIZ-2 se zavarovancu, ki ob izpolnitvi pogojev za pridobitev pravice do predčasne ali starostne pokojnine ostane v zavarovanju v nespremenjenem obsegu, če se zato odloči, od prvega naslednjega dne po vložitvi zahteve mesečno izplačuje 20 % predčasne ali starostne pokojnine, do katere bi bil upravičen na dan njene uveljavitve, vse do prenehanja zavarovanja, vendar največ do dopolnitve 65 let starosti. Gre za pravico, katere namen je vzpodbujanje zavarovancev, da ostanejo čim dalj delovno aktivni, četudi izpolnjujejo pogoje za starostno ali predčasno pokojnino po 27. členu ali 29. členu ZPIZ-2. Na podlagi jezikovnega rezultata razlage so do navedene pravice upravičeni vsi, ki izpolnjujejo pogoje iz 27., 29. in 399. člena ZPIZ-2, kot zaključuje sodišče prve stopnje. Stališče tožene stranke bi bilo lahko kvečjemu sprejemljivo ob uporabi tudi drugih klasičnih razlagalnih metod, od teleološke, logične in sistematične še zlasti v povezavi s 14. členom Ustave Republike Slovenije, saj neenakih položajev ni mogoče urejati niti obravnavati enako.

6. Vendar je bilo v sodni praksi pritožbenega sodišča3 , ki jo je potrdilo tudi Vrhovno sodišče RS4 že zavzeto stališče, da je pravico do izplačila 20 % pokojnine po 3. odstavku 38. člena ZPIZ-2 potrebno priznati tudi zavarovancem, ki izpolnjujejo pogoje po 399. členu ZPIZ-2, saj zakon te pravice izrecno ne izključuje. Torej tudi tistim, ki izpolnijo pogoje po prehodni določbi ZPIZ-2, ki ureja postopno spreminjanje pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine po posebnih predpisih, in sicer po Zakonu o policiji in Zakonu o izvrševanju kazenskih sankcij.

Zavzeto je stališče, da so delavci policije vključeni v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, saj za njih ni urejeno zavarovanje na drugi podlagi, in da imajo status zavarovanca, opredeljen v 45. točki 7. člena ZPIZ-2. Prav tako imajo pravico do starostne pokojnine, definirano v 36. točki 7. člena istega zakona, kot pokojninski prejemek brez odbitka, ki jim pripada ob dopolnitvi predpisane starosti in izpolnitvi predpisane pokojninske dobe. Poudarjeno je, da zakon ne izključuje nobene skupine glede izplačevanja 20 % zneska starostne pokojnine, niti ne ločuje med starostno pokojnino, priznano po splošnih ali posebnih predpisih. Po zavzetem materialno pravnem stališču v dosedanji sodni praksi se je 3. odstavek 38. člena ZPIZ-2 nanašal na starostno pokojnino po vseh predpisih, torej tudi tistih, ki urejajo pridobitev pravice po posebnih predpisih. Tožena stranka drugačne interpretacije seveda ne more uspešno zatrjevati niti s sklicevanjem na 39.a člen ZPIZ-2B1 , saj je novelirana ureditev uveljavljena šele s 1. 1. 2016 in za predmetno zadevo ni uporabljiva.

7. V obravnavani zadevi ni sporno, da je tožnik ob vložitvi zahteve dne 30. 12. 2014 dopolnil 51 let in 7 mesecev starosti ter 37 let, 3 mesece in 27 dni pokojninske dobe. Ker je torej na dan vložene zahteve izpolnil pogoje za starostno pokojnino po 399. členu ZPIZ-2, je sodišče prve stopnje izpodbijani zavrnilni odločbi odpravilo. Tožniku je v skladu s predhodno navedeno razlago 3. odstavka 38. člena ZPIZ-2 priznalo pravico do izplačevanja 20 % starostne pokojnine od prvega naslednjega dne od vložitve zahteve, to je od 31. 12. 2014 dalje in ob takšni odločitvi tožencu odredilo izdajo odločbe o odmeri, višini in izplačevanju pokojninske dajatve.

8. Iz navedenih dejanskih in materialnopravnih razlogov je potrebno pritožbo tožene stranke kot neutemeljeno zavrniti in na podlagi 353. člena ZPP v izpodbijanem ugoditvenem delu potrditi sodbo sodišča prve stopnje.

1 Ur. l. RS, št. 96/2012. 2 Ur. l. RS, št. 73/2007 in 45/2008. 3 Sodba opr. št. Psp 199/2016 z dne 8. 9. 2016. 4 Sodba opr. št. VIII Ips 24/2017 z dne 7. 3. 2017. 5 Ur. l. RS št. 102/2015