Jedro

V postopku zavarovanja oprava naroka ni obvezna. Pravici do izjave je zato zadoščeno, če ima stranka možnost pisne izjasnitve.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje pod V. točko izreka spremeni tako, da ta začasna odredba velja do drugačne odločitve sodišča oziroma največ do 30. 9. 2024. II. V ostalem delu se pritožba zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v še izpodbijanem, a nespremenjenem delu potrdi.

III. Odločitev o stroških tega pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Predlagateljica in nasprotni udeleženec sta starša treh mladoletnih otrok1. V tem postopku oba predlagata spremembo odločbe o stikih. Opisano v grobem se predlagateljica zavzema, da se stiki med otroci in očetom izvajajo vsak drugi vikend ter za zimske, prvomajske in novoletne počitnice, med velikonočnimi, božičnimi in novoletnimi prazniki izmenjaje z materjo, med poletnimi počitnicami pa teden dni v juliju in teden dni v avgustu. Nasprotni udeleženec predlaga nekoliko drugače, in sicer, da imajo otroci z njim stik ob petkih, ko ni vikend stika, da vikend stik traja do ponedeljka zjutraj, da so otroci pri njem za jesenske in novoletne počitnice, izmenjaje z materjo pa tudi za božične praznike, med poletnimi počitnicami pa zadnji teden v juniju ter po dva tedna v juliju in avgustu.

2. Tekom postopka je sodišče prve stopnje na predlog predlagateljice izdalo izpodbijani sklep o začasni odredbi. Odločilo je, da se sodno določeni stiki2 med mladoletnimi otroci in nasprotnim udeležencem začasno spremenijo tako, da potekajo pod nadzorom strokovnih delavcev centra za socialno delo v trajanju dveh ur tedensko v terminih, ki jih določi center za socialno delo3. Odločilo je, da se za primer kršitve te začasne odredbe kršitelju izreče denarna kazen v višini 500,00 EUR, ki se bo izterjala po uradni dolžnosti, in da bo v primeru ponovne kršitve začasne odredbe izdalo nov sklep, s katerim bo izreklo novo, višjo kazen. Pod III. točko izreka je predlagateljičin predlog zavrnilo v delu, kar je zahtevala več in drugače. Prav tako je zavrnilo tudi predlog nasprotnega udeleženca za izdajo začasne odredbe. Pod V. točko izreka je določilo, da ta začasna odredba velja do drugačne odločitve sodišča oziroma največ devet mesecev. Odločilo je še, da pritožba ne zadrži izvršitve tega sklepa, ter da se odločitev o stroških postopka za izdajo začasne odredbe pridrži do končne odločitve.

3. Prvostopno sodišče je kot pritožbo nasprotnega udeleženca zoper gornji sklep pritožbenemu sodišču predložilo njegove vloge z dne 3. 6. 2024 (v spisu pod red. št. 60), z dne 5. 6. 2024 (pod red. št. 62) in z dne 6. 6. 2024 (pod red. št. 66 in 74). Kot odgovor na pritožbo pa sta bili pritožbenemu sodišču predloženi vlogi predlagateljice z dne 19. 6. 2024 (pod red. št. 82 in 83). Vlogo z dne 3. 6. 2024, ki jo je nasprotni udeleženec naslovil kot Predlog za izdajo začasne odredbe (pod red. št. 60), je pritožbeno sodišče obravnavalo kot pritožbo le v delu, ki se nanaša na izpodbijanje gornjega sklepa, ne pa tudi v delu, v katerem se predlaga izdaja začasne odredbe. Tudi vlogo predlagateljice, naslovljeno kot Odgovor na predlog za izdajo začasne odredbe (pod red. št. 82), je obravnavalo le v delu, ki se nanaša na pritožbene navedbe nasprotnega udeleženca, ne pa v delu, s katerim se odgovarja na predlagano izdajo začasne odredbe.

4. S pravočasno pritožbo nasprotni udeleženec izpodbija celoten sklep. Uveljavlja vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP4). Predlaga razveljavitev oziroma odpravo izpodbijanega sklepa, zavrnitev predlagateljičinega predloga za izdajo začasne odredbe in omogočitev osebnih stikov, ki so bili določeni s predhodnimi odločbami, podredno pa vrnitev zadeve v ponovno odločanje sodišču prve stopnje, in sicer pred drugim sodnikom. Priglaša pritožbene stroške. Bistvene pritožbene navedbe bodo povzete v nadaljevanju, ko bo nanje sproti odgovorjeno.

5. Predlagateljica se v odgovoru na pritožbo zavzema za njeno zavrnitev in priglaša stroške.

6. Pritožba je delno utemeljena.

7. Nasprotni udeleženec napačno trdi, da je pravno sredstvo zoper izpodbijani sklep ugovor. Pred izdajo predmetne začasne odredbe, ki je bila izdana za varstvo koristi otrok, se je namreč imel možnost o predlogu izjaviti. Ker ugovor zoper sklep v takšnem primeru po 273.b členu ZIZ ni dovoljen, je prvostopno sodišče ravnalo pravilno, ko je udeležence tega postopka v pravnem pouku zoper izpodbijani sklep poučilo o možnosti vložitve pritožbe.

8. V pritožbi nasprotni udeleženec navaja, da se pritožuje zoper celotni sklep, kar bi lahko pomenilo, da se pritožuje tudi zoper zavrnilni del sklepa pod III. točko izreka, s katerim predlagateljica ni uspela. Pritožbeno sodišče je štelo, da sklepa sodišča prve stopnje v tem delu ne izpodbija (prvi odstavek 350. člena in 366. člen ZPP).

9. Očitki o kršitvi iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP niso utemeljeni, saj v sestavi izpodbijanega sklepa ni kakšnih takšnih napak, zaradi katerih sklepa objektivno ne bi bilo mogoče preizkusiti. Stališča prvostopnega sodišča, ki so po mnenju pritožbe napačna, pa ne pomenijo uveljavljane kršitve postopka iz 14. točke.

10. Kakšnega očitka o protispisnosti, za katero gre, ko sodišče v razlogih svoje odločitve vsebini listinskega gradiva pripiše drugačno vsebino, kot jo ima v resnici, pritožba v obrazložitvi niti ne zatrjuje. Zato tudi kršitev, ki jo pritožba opredeljuje kot kršitev iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ni podana.

11. Prvostopno sodišče je pod 4. točko izpodbijanega sklepa ugotovilo, da sta se imela udeleženca možnost izjasniti o poročilu Bolnišnice za otroke A. z dne 8. 5. 2024 (pod red. št. 41) in obvestilu o sumu nasilja v družini (z dne 1. 3. 2024 pod prilogo C2). Pritožnik trdi, da je podana kršitev iz 10. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ker bi mu moralo sodišče omogočiti, da se o teh dokazih ustno in neposredno izreče na naroku.

To stališče ni pravilno, saj v postopku zavarovanja oprava naroka ni obvezna (29.a člen ZIZ). Pravici do izjave je zato zadoščeno, če ima stranka možnost pisne izjasnitve.

12. Pritožnik kršitev pravice do izjavljanja in kontradiktornosti vidi tudi v okoliščini, da se je narok v zvezi s predlogi za izdajo začasnih odredb na dne 25. 4. 2024 deloma opravil brez navzočnosti nasprotnega udeleženca in njegovega pooblaščenca.

Sodišče prve stopnje je po odhodu nasprotnega udeleženca skladno s četrtim odstavkom 29.a člena ZIZ lahko nadaljevalo z opravo procesnih dejanj na naroku. Pritožbeno izpostavljeni okoliščini, da se naroka ni udeležil pooblaščenec ter da je nasprotni udeleženec narok zapustil, ker je moral kot zagovornik pristopiti na drugo zadevo (kazensko, v kateri je obdolženec v priporu), tako družinskemu sodišču nista predstavljali ovire za nadaljnje postopanje.

13. Nasprotni udeleženec še izpostavlja, da zaradi odsotnosti na naroku ni imel možnosti postavljanja vprašanj pričam, predlaganja soočenja ter predlaganja izvedbe dokazov.

V postopku pred sodiščem prve stopnje pritožnik iz tega razloga ni zahteval odprave kršitve izjavljanja. Zato že upoštevaje prvi odstavek 286.b člena ZPP šele na pritožbeni stopnji saniranja kršitve 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ne more uspešno zahtevati. Kljub temu pa velja pojasniti, da kršitev itak ni podana, ker se je nasprotni udeleženec s tem, ko je narok predčasno zapustil, ne da bi zahteval preložitev, odpovedal pravici do izjavljanja na naroku, na katerem bi sicer lahko tudi v nadaljevanju sodeloval v dokaznem postopku, predlagal dokaze in se opredeljeval do uspehov dokazovanja.

14. Na naroku 25. 4. 2024 je sodišče prve stopnje izvedlo vse dokaze, ki so bili do takrat v spisu. Pritožbeno izpostavljeni pisni izjavi prič B. B. in C. C. sta bili prebrani, pisne izjave D. D., E. E. in F. F. pa so bile predložene šele po tem naroku. Izvedenca klinične psihologije nasprotni udeleženec ni predlagal v zvezi z izdajo začasne odredbe, zato sodišču prve stopnje zavrnitve izvedbe tega dokaza ni bilo potrebno utemeljiti.

15. Mnenjem centra za socialno delo pritožbeno izpostavljena okoliščina, da gre zgolj za strokovna, ne pa za izvedeniška mnenja, sama po sebi ne more odrekati verodostojnosti. Gre namreč za dokaz, glede katerega tako kot za druge dokaze velja načelo proste presoje dokazov (8. člen ZPP). Ker se je sodišče prve stopnje oprlo na mnenja (z dne 13. 12. 2023, 19.1.2024, 5.4.2024 ter 25. 4. 2024), izdelana na podlagi spisovne in druge dokumentacije o družini, ki jo center za socialno delo spremlja že od leta 2017, pritožbeno razlogovanje, da predmetnim mnenjem zaradi pristranskosti, nestrokovnosti in pomanjkanja relevantnih podatkov ni moč slediti, ni utemeljeno.

16. Z obširnim lastnim videnjem zadeve ter interpretiranjem dokazov pritožba pravilnosti ugotovitve sodišča prve stopnje, da je podan sum o obstoju nasilja s strani očeta, ki ga je potrebno zaradi varstva koristi otrok raziskati, ne more izpodbiti. Dejstvo je, da je bila v bolnišnici zaznana ogroženost najmlajšega otroka zaradi očetovega ravnanja. Ne gre torej zgolj "za en stavek mladoletnega otroka", kot to skuša prikazati pritožba, temveč za strokovno oceno celotnega odzivanja otroka med psihološko obravnavo in hospitalizacijo. Nasilje ni zgolj fizično, ampak tudi psihično. V pritožbi izpostavljena odsotnost fotografij o poškodbah, ki bi jih otrokom povzročil oče, zato ne more kazati na neobstoj ogroženosti otrok. Ob pritožbenem opisovanju nasprotnega udeleženca o ravnanju z otroki in o načrtih z njimi ni moč spregledati mnenja sodne izvedenke, izhajajočega iz sklepa Okrožnega sodišča v Novem mestu II N 138/2020 z dne 28. 6. 20225. Že v takratnem sojenju je bilo namreč opozorjeno na osebnostno ogroženost otrok v primeru dodelitve očetu ter na tveganje, da bi se zaradi njegovega neprimernega pristopa do otrok, usmerjenega predvsem na storilnostni vidik razvoja, lahko pri otrocih razvila odpor in čustvena stiska. Izvedenka je takrat ocenila, da oče niti ne razume, zakaj se v razmerju do otrok odsvetuje njegovo početje (neprimerna komunikacija, slabše razumevanje psiholoških potreb otrok, nefleksibilnost v smislu manj elastičnega prilagajanja spreminjajočim se potrebam odraščajočih otrok ter vztrajanja na vzgojnih vzorcih, ki jih je bil sam deležen kot otrok, šibko razumevanje odnosov in učinka ravnanja na ljudi, togo vztrajanje na svojih stališčih kljub povratnim informacijam, da morda niso točna, zelo visok občutek lastne vrednosti...). V luči podrobno ugotovljenih okoliščin na strani obeh staršev v postopku, ki je bil zaključen le pol leta pred začetkom tega postopka, tako oporo za zaključek o ogroženosti vseh treh otrok zaradi očetovega nasilja predstavljata tudi izpovedbi nasprotnega udeleženca in predlagateljice, iz katerih izhaja, da nasprotni udeleženec s svojim početjem napram otrokom očitno nadaljuje. Ob mnenjih centra za socialno delo pritožbeni argumenti tako zaključka o obstoju ogroženosti vseh treh otrok, torej o obstoju verjetnosti, da jim bo nastala škoda, ne morejo omajati.

17. Izdaja začasne odredbe je izjemen ukrep za varstvo koristi otrok, s katerim se uredi izjemen položaj, v katerem je varstvo otroka tako ogroženo, da ni mogoče čakati na zaključek sodnega postopka o glavni stvari. Na podlagi ugotovljenih okoliščin je sodišče prve stopnje ravnalo materialnopravno pravilno, ko je zaradi varstva korist otrok ugodilo predlogu za izdajo začasne odredbe z določitvijo stikov pod nadzorom (161. in 157. člen Družinskega zakonika - v nadaljevanju DZ). Vendar mora ukrep ravno zaradi svoje izjemnosti trajati najkrajši možni čas. Ob ugotovitvi izpodbijanega sklepa, da je potrebno zaradi varstva otrok zadevo raziskati, morebitne okoliščine, ki bi lahko raziskavo teh okoliščin ovirale, pa niso bile zaznane, je gotovo, da za raziskavo zadostuje krajši čas od devetih mesecev, kolikor lahko stiki pod nadzorom po drugem odstavku 163. člena DZ največ trajajo. Upoštevaje čas počitnic in dejstvo, da so termini določeni s strani centra za socialno delo, torej po potrebi tudi za namen raziskave, je zaključiti, da v ugotovljenih okoliščinah zadostuje, da ta začasna odredba velja do drugačne odločitve sodišča oziroma največ do 30. 9. 2024. 18. Pritožbi je bilo potrebno delno ugoditi zaradi pravilne uporabe materialnega prava in izpodbijani sklep v V. točki izreka spremeniti glede določitve dolžine trajanja ukrepa (3. točka 365. člena, 366. člen in peta alineja 358. člena ZPP). V ostalem delu pa je bilo potrebno pritožbo zavrniti in sklep sodišča prve stopnje v še izpodbijanem, a nespremenjenem delu potrditi (2. točka 365. člen, 366. člen in 353. člen ZPP). Pritožba se je namreč izkazala za neutemeljeno, saj niso bili podani niti pritožbeni razlogi niti kateri od razlogov, na katere ob odločanju o pritožbi pazi pritožbeno sodišče uradoma (drugi odstavek 350. člena ZPP).

19. O stroških, ki so udeležencema nastali v zvezi s tem pritožbenim postopkom, bo odločeno s končno odločbo (prvi odstavek 165. člena ZPP, 101. člen ZNP-1).

1 Dvojčka, deklica in deček, sta bila v času izdaje izpodbijanega sklepa stara 8 let in 9 mesecev, njun mlajši brat pa 7 let in 9 mesecev. 2 Sodna poravnava Okrožnega sodišča v Ljubljani P 941/2017 z dne 16. 4. 2018, delno spremenjena s sklepom Okrožnega sodišča v Novem mestu II N 138/2020 z dne 28. 6. 2022 v zvezi s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani IV Cp 1879/2022 z dne 16. 5. 2023. Stiki z očetom so bili določeni vsak drugi vikend, vsak drugi četrtek v tednu, ko ni vikend stika, izmenjaje z materjo počitnice med šolskim letom ter velikonočne, božične in novoletne praznike, med poletnimi počitnicami pa dva tedna v juliju in teden dni v avgustu. 3 Sodišče prve stopnje je s sklepom II N 334/2023 z dne 4. 6. 2024 izpodbijani sklep pod I. točko dopolnilo tako, da je odločilo, da stike določi Center za socialno delo delo X. ter da stiki potekajo v prostorih tega centra in pod nadzorom strokovnih delavcev tega centra. 4 ZPP se glede začasnih odredb v postopkih za varstvo koristi otroka uporablja na podlagi 100. člena Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP-1) ter 15. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ). 5 Predvsem pod 19., 22. in 29. točko obrazložitve.