Jedro

Tožba na odpravo prvostopenjske in drugostopenjske odločbe v obravnavanem primeru ni primerno sodno varstvo, ki bi lahko učinkovito zaščitilo pravice in pravne interese tožnika, saj je bilo v vmesnem času že vzpostavljeno stanje, ki ga slednji želi doseči z odpravo izpodbijanih odločb, kar pomeni, da njuna odprava ne bi imela (več) želenega učinka.

Izrek

I. Tožba se zavrže. II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Prvostopenjski organ je z odločbo, št. 06120-6311/2020-7 z dne 29. 12. 2020, tožniku prepovedal obratovanje žičniških naprav na smučišču ... (1. točka izreka); odločil, da pritožba ne zadrži izvršitve odrejenih ukrepov (2. točka izreka); določil, da rok za izpolnitev obveznosti nastopi z izrekom ustne odločbe (3. točka izreka); odločil, da postane odločba izvršljiva z dnem izreka (4. točka izreka); določil, da se za neposredno izvedbo ukrepa iz 1. točke zapečati žičniške naprave, ki obratujejo (5. točka izreka); odločil, da je s tem potrjen ustni ukrep, dan na zapisnik dne 26. 12. 2020 ob 8.00 uri (6. točka izreka), ter odločil, da v postopku izdaje te odločbe niso nastali posebni stroški (6. točka izreka). Iz obrazložitve te odločbe izhaja, da je zdravstveni inšpektorat RS dne 26. 12. 2020 pri tožeči stranki opravil izredni inšpekcijski nadzor v zvezi s preverjanjem spoštovanja določil Zakona o nalezljivih boleznih (v nadaljevanju ZNB) v povezavi z Odlokom o omejitvah in načinu izvajanja javnega prevoza potnikov na ozemlju Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 196/2020; v nadaljevanju Odlok). Ker je bilo ugotovljeno, da so v času inšpekcijskega nadzora na smučišču na ... še vedno obratovale žičniške naprave, je bila skladno s 3. členom Odloka izrečena prepoved obratovanja žičniških naprav ter izvedeno zapečatenje delujočih žičniških naprav.

2. Drugostopenjski organ je z odločbo, št. 021-11/2021/2 z dne 12. 5. 2021, zavrnil tožnikovo pritožbo zoper prvostopenjsko odločbo (1. točka izreka). Hkrati je odpravil 1. in 3. točko izreka prvostopenjske odločbe (2. točka izreka) ter spremenil 5. točko izreka prvostopenjske odločbe tako, da ta postane 1. točka in se glasi: „Za neposredno izvedbo ukrepa iz 1. točke izreka odločbe, št. 06120-6311/2020-6 z dne 29. 12. 2020, Zdravstvenega inšpektorata Republike Slovenije, Območne enote Kranj, se zapečati žičniške naprave, ki obratujejo.“ (3. točka izreka). Odločil je še, da se 4., 6. in 7. točka izreka prvostopenjske odločbe spremenijo tako, da postanejo 3., 4. in 5. točka (4. točka izreka) in da se zahteva za povrnitev priglašenih stroškov zavrne (5. točka izreka). Iz njene obrazložitve izhaja, da je drugostopenjski organ po uradni dolžnosti odpravil 1. in na njo nanašajočo se 3. točko izreka prvostopenjske odločbe, ker je ugotovil, da je bilo o stvari, o kateri je bilo odločeno v omenjeni 1. točki izreka, že predhodno odločeno z ustno odločbo z dne 25. 12. 2020 ob 13.00 uri, ki je bila potrjena s pisnim odpravkom odločbe, št. 06120-6311/2020-6 z dne 29. 12. 2020. Zaradi jasnosti odločbe je spremenil tudi 5. točko izreka prvostopenjske odločbe v delu, ki se je prej skliceval na (sedaj odpravljeno) 1. točko in ustrezno preštevilčil točke izreka. Dodaja, da je prvostopenjski organ postopal pravilno in zakonito. Po predhodno izdani ustni odločbi z dne 25. 12. 2020 (in njenim pisnim odpravkom z dne 29. 12. 2020), je bilo na inšpekcijskem pregledu ugotovljeno, da navedena ustna odločba ni bila izvršena, zaradi česar je prvostopenjski organ pravilno postopal v skladu s točko b) drugega odstavka 15. člena Zakona o zdravstveni inšpekciji (ZZdrI) in 34. členom Zakona o inšpekcijskem nadzoru (ZIN). Pojasnjuje tudi, da v postopku ni bilo ugotovljeno, da bi na dan inšpekcijskega pregleda na smučišču trenirali le športniki s posebnim statusom oziroma tisti, ki naj bi bili upravičeni do priprav na državno prvenstvo, ampak so žičniške naprave uporabljali (tudi) rekreativni smučarji.

3. Tožnik se z odločitvijo toženke ne strinja in vlaga tožbo, v kateri navaja, da je relevantno pravno podlago za izdajo prvostopenjske odločbe, tj. 7. točko 15. člena ZZdrI, prvič navedel šele drugostopenjski organ. Ne slednji ne prvostopenjski organ pa tudi nista obrazložila, zakaj naj bi bilo potrebno izreči odrejeni ukrep, da bi se odvrnila nevarnost za življenje in zdravje ljudi. Upoštevaje naravo smučanja kot aktivnosti, do posega v navedene dobrine niti ne bi moglo priti. Po njegovem mnenju izrečen ukrep tudi nima podlage v določbah ZNB, kar podrobneje pojasni. Nenazadnje toženka ni pravilno ugotovila niti relevantnega dejanskega stanja, tj. da so spornega dne na smučišču tekmovali športniki, ki jim je bila uporaba žičniških naprav takrat dovoljena. Uveljavlja še kršitev ustavnih pravic. Sodišču predlaga, naj tožbi ugodi in odpravi odločbi prvostopenjskega in drugostopenjskega organa. Zahteva tudi povrnitev stroškov postopka.

4. Toženka se v odgovoru na tožbo v bistvenem sklicuje na razloge, ki jih je v svoji odločbi navedel že drugostopenjski organ. Sodišču predlaga, naj tožbo kot neutemeljeno zavrne.

5. Tožba ni dovoljena.

6. Predmet tega upravnega spora je odločitev toženke, s katero je ta, v povezavi s prepovedjo obratovanja žičniških naprav na smučišču ..., tožniku odredila zapečatenje žičniških naprav.

7. Sodišče mora ob predhodnem preizkusu tožbe preizkusiti, ali ni podan kateri od razlogov za zavrženje tožbe iz 1. do 8. točke prvega odstavka 36. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1); na te razloge mora, kot določa drugi odstavek 36. člena ZUS-1, paziti po uradni dolžnosti ves čas trajanja postopka.

8. V 6. točki prvega odstavka 36. člena ZUS-1 je določeno, da sodišče tožbo zavrže s sklepom, če ugotovi, da upravni akt, ki se izpodbija s tožbo, očitno ne posega v tožnikovo pravico ali v njegovo neposredno, na zakon oprto osebno korist. Tožnik, ki v upravnem sporu zahteva varstvo svojih pravic oziroma pravnih koristi, mora torej ves čas postopka izkazovati pravni interes ali pravovarstveno potrebo za vloženo tožbo. To pomeni, da mora izkazati, da bi ugoditev tožbi pomenila zanj konkretno in neposredno pravno korist, ki je brez tega ne bi mogel doseči, oziroma da bi s tožbo izboljšal svoj pravni položaj (in ne zgolj dejanskega).

9. Kot izhaja iz vložene tožbe, je tožnik podal predlog za odločanje v sporu polne jurisdikcije, saj je sodišču predlagal, naj prvostopenjsko in drugostopenjsko odločbo odpravi. Odprava nezakonitega upravnega akta pomeni, da se s tem prepreči poseg (ali nadaljevanje poseganja) v pravni položaj tožnika. V konkretnem primeru bi to pomenilo odpečatenje tožnikovih žičniških naprav (in s tem povezano dovolitev obratovanja žičniških naprav).

10. Po presoji sodišča pa tožba na odpravo prvostopenjske in drugostopenjske odločbe v obravnavanem primeru ni primerno sodno varstvo, ki bi lahko učinkovito zaščitilo pravice in pravne interese tožnika, saj je bilo v vmesnem času že vzpostavljeno stanje, ki ga slednji želi doseči z odpravo izpodbijanih odločb, kar pomeni, da njuna odprava ne bi imela (več) želenega učinka.

11. Sodišče se je po prejemu upravnih spisov in odgovora na tožbo namreč seznanilo z okoliščino, da je prvostopenjski organ izdal odločbo, št. 06120-6311/2020-9 z dne 31. 12. 2020, s katero je odločil, da se pri tožniku s 1. 1. 2021 odpečatijo žičniške naprave, ki so bile zapečatene z njegovo ustno odločbo št. 06120-6311/2020-7 z dne 26. 12. 2020 (1. točka izreka). Hkrati je še odločil, da lahko tožnik na zapečatenih žičniških napravah iz prve točke izreka te odločbe 1. 1. 2021 odstrani njegove pečatne trakove (2. točka izreka).

12. Tako četudi sodišče ne bi sledilo zahtevi za odločanje v sporu polne jurisdikcije in bi o zadevi odločilo, kot da tožnik vlaga izpodbojno tožbo1, pa tudi takšna sodba njegovega pravnega položaja ne bi spremenila. Žičniške naprave, ki so bile v obratovanju, so bile namreč na podlagi izpodbijanih odločb zapečatene že 26. 12. 2020, torej pred 1. 1. 2021, ko so bile z omenjeno odločbo prvostopenjskega organa z dne 31. 12. 2020 (ponovno) odpečatene. To pa hkrati pomeni, da tožnik za obravnavani spor nima pravnega interesa, saj vsebinska izvedba tega postopka, ki ga je začel s tožbo, očitno ne bi privedla k izboljšanju oziroma spremembi njegovega pravnega položaja.

13. V zvezi s tem sodišče še pripominja, da je tožnika obvestilo o izdani odločbi, št. 06120-6311/2020-9 z dne 31. 12. 2020, vendar na navedeni dopis, v katerem ga je pozvalo tudi k utemeljitvi pravnega interesa za vložitev predmetne tožbe, ni odgovoril. 14. Ker si tožnik s predlagano odpravo izpodbijane odločbe ne more izboljšati pravnega položaja, je sodišče zaradi pomanjkanja pravnega interesa tožbo na podlagi 6. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 zavrglo.

15. Sodišče je v zadevi odločilo v senatu na podlagi tretjega odstavka 36. člena ZUS-1, zunaj naroka, saj se je zadeva zaključila v postopku predhodnega preizkusa tožbe.

16. Izrek o stroških temeljih na določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, po kateri trpi vsaka stranka stroške postopka, če sodišče tožbo zavrže. 1 Saj na zahtevo za spor polne jurisdikcije ni vezano in lahko tožbi ugodi, kot da gre za „le“ izpodbojno tožbo.