1. 7. 2011

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopkih za preizkus ustavne pritožbe in pobude Ane Čeklanovič in Nikole Čeklanoviča, oba Videm-Dobrepolje, ki ju zastopa Odvetniška družba Čeferin, o. p., d. n. o., Grosuplje, na seji 1. julija 2011

sklenilo:

1.Ustavna pritožba zoper sklep Vrhovnega sodišča št. II DoR 61/2009 z dne 22. 10. 2009 in sodbo Višjega sodišča v Ljubljani št. I Cp 687/2009 z dne 27. 5. 2009 se ne sprejme.

2.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 73/07 – uradno prečiščeno besedilo in 45/08) se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Sodišče prve stopnje je ugodilo tožbenemu zahtevku pritožnikov za izstavitev zemljiškoknjižne listine, Višje sodišče pa je njun zahtevek zavrnilo. Vrhovno sodišče ni dopustilo revizije, ker niso bili podani pogoji iz 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP).

2.Z ustavno pritožbo pritožnika izpodbijata v izreku navedena sklep Vrhovnega sodišča in sodbo Višjega sodišča v Ljubljani. Vrhovnemu sodišču očitata, da ni obrazložilo sklepa, s katerim ni dopustilo revizije (22. člen Ustave). S tem, ko ni dopustilo revizije, naj bi jima kršilo tudi pravico do pravnega sredstva (25. člen Ustave), saj v obravnavanem primeru, ko je šele Višje sodišče zavrnilo njun tožbeni zahtevek, nimata ne pritožbe ne drugih ustreznih pravnih sredstev. Slednjega naj v predlogu za dopustitev revizije pritožnika ne bi uveljavljala, ker problematičnost ZPP ni revizijski razlog. Višje sodišče naj bi v sodbi sprejelo več samovoljnih oziroma arbitrarnih stališč, kršilo naj bi pravila o dokaznem bremenu (22. člen Ustave), sporna stališča pa naj bi posegala tudi v pravico do zasebne lastnine (33. člen Ustave).

3.Hkrati z ustavno pritožbo pritožnika (pobudnika) vlagata pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti ZPP in zatrjujeta, da je v neskladju z 22. in 25. členom Ustave. Njun poglavitni očitek je, da ZPP stranki, ki po uspehu na prvi stopnji na drugi stopnji v celoti propade, ne omogoča učinkovitega izpodbijanja sodbe višjega sodišča s pritožbo ali drugim pravnim sredstvom. Svoj pravni interes utemeljujeta s pojasnilom, da je v obravnavanem primeru Višje sodišče sprejelo za odločitev bistvena, a za pobudnika neugodna stališča, ki se tako glede dejstev kot glede prava razlikujejo od stališč sodišča prve stopnje, vendar jih pobudnika ne moreta učinkovito izpodbijati z nobenim pravnim sredstvom, ki ga ponuja izpodbijani predpis. Predlagata, naj Ustavno sodišče ugotovi protiustavnost izpodbijanega predpisa in zakonodajalcu naloži, da ugotovljeno neskladje odpravi v roku enega leta.

B.

4.Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo, ker zatrjevane kršitve človekovih pravic ali temeljnih svoboščin niso podane (1. točka izreka).

5.Pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti lahko da, kdor izkaže svoj pravni interes (prvi odstavek 24. člena Zakona o Ustavnem sodišču, Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo – v nadaljevanju ZUstS). Po drugem odstavku navedenega člena ZUstS je pravni interes podan, če predpis ali splošni akt za izvrševanje javnih pooblastil, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma v njegov pravni položaj.

6.V primerih, ko izpodbijani predpis ne učinkuje neposredno, se lahko pobuda vloži šele po izčrpanju pravnih sredstev zoper posamični akt, izdan na podlagi izpodbijanega predpisa, hkrati z ustavno pritožbo, pod pogoji iz 50. do 60. člena ZUstS. To stališče Ustavnega sodišča je podrobneje obrazloženo v sklepu Ustavnega sodišča št. U-I-275/07 z dne 22. 11. 2007 (Uradni list RS, št. 110/07, in OdlUS XVI, 82). Predpostavka za vložitev ustavne pritožbe in pobude v takšnih primerih je tudi pogoj izčrpanosti takšnih pravnih sredstev po vsebini, kar pomeni, da mora pobudnik trditve o domnevni protiustavnosti ureditve, na podlagi katere temelji odločitev v njegovem primeru, uveljavljati že v postopku pred pristojnimi sodišči. Do teh trditev se morajo sodišča, ki so pri odločanju vezana na Ustavo in zakon (125. člen Ustave), v skladu z 22. členom Ustave opredeliti ter jih bodisi argumentirano zavrniti ali pa, če se z njimi strinjajo, po 156. členu Ustave prekiniti postopek ter začeti postopek za oceno njegove ustavnosti pred Ustavnim sodiščem (tako že v sklepu Ustavnega sodišča št. U-I-330/05, U-I-331/05, U-I-337/05 z dne 18. 10. 2007, Uradni list RS, št. 101/07, in OdlUS, XVI, 79). Če pobudnika menita, da je ZPP v neskladju z 22. in 25. členom Ustave, ker stranki, ki po uspehu na prvi stopnji na drugi stopnji v celoti propade, ne omogoča učinkovitega izpodbijanja sodbe višjega sodišča, bi to morala uveljavljati že v predlogu za dopustitev revizije. Tega pa, kot v ustavni pritožbi sama navajata, nista storila, kar pomeni, da tega očitka po vsebini nista izčrpala in da ustavna pritožba, s katero utemeljujeta svoj pravni interes, v tem delu ni dopustna. Glede na navedeno morebitna ugoditev pobudi ne bi mogla vplivati na njun pravni položaj. To pomeni, da pobudnika ne izkazujeta pravnega interesa za začetek postopka za oceno ustavnosti izpodbijanega zakona. Zato je Ustavno sodišče njuno pobudo zavrglo (2. točka izreka).

C.

7.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi tretjega odstavka 25. člena in drugega odstavka 55.b člena ZUstS ter tretje alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07 in 54/10) v sestavi: predsednik dr. Ernest Petrič ter sodnice in sodniki dr. Mitja Deisinger, dr. Etelka Korpič – Horvat, mag. Miroslav Mozetič, Jasna Pogačar, mag. Jadranka Sovdat, Jože Tratnik in Jan Zobec. Sklep je sprejelo soglasno.

dr. Ernest Petrič

Predsednik