Jedro

Če sodišče ne zasliši vseh predlaganih prič, s tem ne stori nobene od bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, zaradi katerih je dovoljena revizija (385. člen ZPP).

Izrek

Revizija se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Sodišče združenega dela v ... je z odločbo opr.št. ... z dne 28.5.1990 zavrnilo tožnikov zahtevek za razveljavitev sklepa disciplinske komisije tožene stranke z dne 26.2.1990, s katerim je bil tožniku izrečen ukrep prenehanja delovnega razmerja, in sklepa delavskega sveta tožene stranke z dne 23.3.1990, s katerim je bil zavrnjen tožnikov ugovor.

Sodišče združenega dela Republike Slovenije pa je kot pritožbeno sodišče z odločbo .... z dne 13.9.1990 zavrnilo tožnikovo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo odločbo sodišča prve stopnje. Pritožbeno sodišče je ugotovilo, da je zaradi storjenih kršitev delovnih obveznosti, za katere je bil tožnik spoznan za odgovornega, prišlo do motenj med zaposlenimi delavci in pri organiziranju strežbe v restavraciji, zato se je na podlagi 22. člena pravilnika o disciplinski in odškodninski odgovornosti, v zvezi s 16. členom istega pravilnika, lahko izrekel ukrep prenehanje delovnega razmerja. Tožnik je 26.10.1990 vložil predlog za obnovo postopka, ker da 13 predlaganih prič ni bilo zaslišanih pred disciplinsko komisijo, sodišče pa je zaslišalo le dve priči, predlagal pa je dodatno zaslišanje C.K., R.J., M.Š. in V.D. Z odločbo opr. št. ... z dne 23.1.1991 je Sodišče združenega dela v ... predlog za obnovo postopka zavrnilo, ker da novi dokazi v ničemer ne spreminjajo ugotovitev sodišča prve stopnje, saj je D.B. potrdil svoje izjave, ki jih je že podal v disciplinskem postopku, priča M.V. pa tudi ni zanikala ugotovljenih dejstev, povedala je le, da je tožnik imel relativno malo dela in da so tudi drugi delavci posedali. Z odločbo opr. št. ... z dne 28.3.1991 je Sodišče združenega dela Republike Slovenije zavrnilo tožnikovo pritožbo zoper odločbo opr.št. .... kot neutemeljeno in potrdilo to odločbo sodišča prve stopnje. Drugostopno sodišče ugotavlja, da dokazi ne spreminjajo ugotovljenega dejanskega stanja in zato razlog za obnovo postopka ni podan.

16.5.1991 je tožnik ponovno vložil predlog za obnovo postopka, v bistvu zaradi istih razlogov, ker ponavlja, da 13 prič ni bilo zaslišanih pred disciplinsko komisijo in da mu je bila kršena temeljna pravica do dela, ker je bil razporejen na izmišljeno delovno mesto. Predlaga nove priče L.H., J.Z., K.Č. in Ž.J., pri tem pa ne navaja, kaj bi te priče vedele povedati.

Sodišče združenega dela v ... je zaslišalo K.Č., L.H., J.Z., Ž.J., F.B. in V.D., ter z odločbo opr. št. ... z dne 19.9.1991 ponovno zavrnilo predlog za obnovo postopka, ker v dopolnjenem dokaznem postopku ni bilo ugotovljeno, da je bil tožniku neutemeljeno izrečen disciplinski ukrep.

Sodišče združenega dela Republike Slovenije pa je z odločbo opr. št. ... z dne 21.11.1991 zavrnilo kot neutemeljeno tožnikovo pritožbo in potrdilo odločbo sodišča prve stopnje. Drugostopno sodišče ugotavlja, da tožnik ni opredelil nobenega razloga za obnovo postopka, sodišče pa tudi ni ugotovilo, da bi kateri od razlogov obstojal. Zoper drugostopno odločbo opr. št. ... je tožnik vložil štiri revizijske vloge. Ker so vse vložene v roku, jih je sodišče obravnavalo in presojalo kot enotno revizijo. Tožnik uveljavlja oba revizijska razloga, bistveno kršitev določb pravdnega postopka in zmotno uporabo materialnega prava. Navaja, da so priče dajale neresnične izjave pod pritiskom generalnega direktorja, zato je predlagal zaslišanje 13 prič v disciplinskem postopku, kar pa ni bilo izvedeno. Delovno mesto, na katero je bil razporejen, sploh ni bilo določeno v opisu del in nalog. P., šef strežbe, M. in D., direktorica gostinstva, so si to delovno mesto izmislili. Tožnik meni, da je zato revizija utemeljena, saj je ostalo dejansko stanje nerazčiščeno.

Skladno z določbami 390. člena zakona o pravdnem postopku (Uradni list SFRJ, št. 4/77 - 27/90) je bila revizija vročena Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjasnilo, in toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila.

Revizija ni utemeljena.

Revizija je izredno pravno sredstvo, zato zakon točno določa, kdaj se jo lahko vloži, zaradi katerih razlogov in v kakšnem obsegu revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano odločbo (386. člen zakona o pravdnem postopku). Revizijsko sodišče izpodbijano odločbo preizkusi samo v izpodbijanem delu in v mejah razlogov, ki so v reviziji navedeni. Zakon izrecno določa, da revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (3. odstavek 385. člena zakona o pravdnem postopku). Sodišče to poudarja zato, ker se navedbe tožnika v reviziji nanašajo tudi na dejansko stanje in ker se revizija sklicuje na predhodne sodne odločbe, zoper katere revizija ni vložena. Zoper vsako sodno odločbo, kjer je revizija dovoljena, je treba vložiti posebno revizijo. Z eno revizijo se lahko izpodbija le ena sodna odločba. V obravnavanem primeru se izpodbija le drugostopna sodna odločba opr. št. ..., ker je v vseh vloženih revizijah tožnik navedel to odločbo, in ker je tako pojasnil tudi pred Delovnim in socialnim sodiščem v Ljubljani, oddelek v Kranju, kot izhaja iz zapisnika z dne 26.9.1994. Revizijsko sodišče je zato presojalo le navedeno sodno odločbo, s katero je bila zavrnjena tožnikova pritožba zoper prvostopno odločbo opr.št. S ..., s katero je bil zavrnjen tožnikov predlog za obnovo postopka, vložen 6.5.1991. Revizija se lahko vloži zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, določenih v 1. in 2. točki 1. odstavka 385. člena zakona o pravdnem postopku. Tožnik v reviziji ne navaja, katera od tam navedenih bistvenih kršitev bi naj bila storjena. Iz njegovih revizijskih navedb je zaključiti, da bi naj sodišče kršilo določbe postopka, ker ni zaslišalo predlaganih prič. Revizijsko sodišče pri tem dodaja da, če sodišče ni zaslišalo vseh predlaganih prič, s tem ni storilo nobene od določenih kršitev postopka, zaradi katerih je dovoljena revizija. Lahko bi le dejansko stanje bilo nepopolno ugotovljeno, vendar zaradi tega revizija ni dovoljena.

Revizijsko sodišče ugotavlja, da tudi materialno pravo v zvezi z zavrnitvijo predloga za obnovo postopka ni bilo zmotno uporabljeno. Zakon o sodiščih združenega dela je v 39. členu določno določal razloge, zaradi katerih se je postopek obnovil. Pravilno ugotavljata nižji sodišči, da tožnik v predlogu za obnovo postopka ni določno navedel, kateri od teh razlogov bi naj bil podan. Tožnik je predlagal zaslišanje novih prič, pri tem pa ni navedel, kaj bi naj te priče vedele povedati. Nižji sodišči sta pravilno zaključili, da s tem tožnik v bistvu uveljavlja obnovitveni razlog iz 7. točke 39. člena zakona o sodiščih združenega dela (Uradni list SFRJ, št. 24/74 in 38/84), po katerem se je obnova dovolila, če je stranka zvedela za nova dejstva ali pa našla ali pridobila možnost uporabiti nove dokaze, na podlagi katerih bi bila lahko izdana zanjo ugodnejša odločba, če bi bila ta dejstva oziroma če bi bili ti dokazi uporabljeni v prejšnjem postopku. Prvostopno sodišče je zaslišalo vse novo predlagane priče in je po mnenju revizijskega sodišča pravilno in utemeljeno zaključilo, da na podlagi izpovedb teh prič za tožnika ne bi bila izdana ugodnejša odločba, zato je tudi pravilno odločilo, da je predlog za obnovo postopka zavrnilo.

Glede na navedeno je revizijsko sodišče revizijo zavrnilo kot neutemeljeno (393. člen zakona o pravdnem postopku). Določbe zakona o pravdnem postopku in zakona o sodiščih združenega dela je revizijsko sodišče smiselno uporabilo kot določbe predpisov Republike Slovenije, skladno s 1. odstavkom 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I in 45/I/94).