Objava rojstnega datuma lastnika pri izpisu iz zemljiške knjige

Datum

08.03.2024

Številka

07121-1/2024/258

Kategorije

EMŠO in davčna, GURS, Stanovanjsko in nepremičninsko pravo

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) je po elektronski pošti prejel vaše vprašanje, ali je objava rojstnega datuma lastnika znotraj rednega izpisa iz zemljiške knjige na portalu e-sodstvo zakonita?

***

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno s 5. točko prvega odstavka 55. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22, ZVOP-2), 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, ZInfP) posredujemo naše nezavezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

1.Zemljiška knjiga je javna knjiga, namenjena vpisu in javni objavi podatkov o pravicah na nepremičninah in pravnih dejstvih v zvezi z nepremičninami. V zemljiško knjigo se glede imetnika pravic, ki je fizična oseba, poleg drugih podatkov vpiše tudi podatek o EMŠO številki imetnika pravice, s katere je glede na strukturo EMŠO številke možno razbrati tudi datum rojstva.

2.Pri izpisu iz zemljiške knjige mora biti zadnjih šest številk EMŠO prekritih.

3.Osebni podatki iz javne knjige, se lahko uporabljajo zgolj v skladu z namenom, za katerega so bili zbrani ali se obdelujejo, če je zakoniti namen njihovega zbiranja ali obdelave določen.

4.Obdelava osebnih podatkov za nov (drugačen) namen bi potrebovala izkaz nove, ločene, ustrezne in zakonite pravne podlage.

Obrazložitev

IP uvodoma poudarja, da konkretnega in dokončnega odgovora o zakonitosti obdelave osebnih podatkov v okviru mnenja v nobenem primeru ne more podati, saj lahko IP posamezne primere obdelave podatkov konkretno presoja zgolj v okviru inšpekcijskega ali drugega upravnega postopka.

V zvezi z vašim vprašanjem pojasnjujemo, da zemljiško knjigo vodi sodišče, ureja pa jo Zakon o zemljiški knjigi (Uradni list RS, št. 58/03 s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZZK-1). Zemljiška knjiga je v skladu z ZKK-1 javna knjiga, namenjena vpisu in javni objavi podatkov o pravicah na nepremičninah in pravnih dejstvih v zvezi z nepremičninami. Pri vpisu pridobitve pravice na nepremičnini (npr. lastninske pravice) se tako vpišejo podatki o osebi, ki je imetnik ali imetnica te pravice (drugi odstavek 14. člena ZKK-1), razen če zakon ne določa drugače. V skladu z ZKK so tako vsi vpisi v zemljiški knjigi javni. Pod pogoji, določenimi z navedenim zakonom, so javne tudi listine, na podlagi katerih so bili opravljeni vpisi v zemljiško knjigo.

Imetnik pravice, ki se vpisuje v zemljiško knjigo, se v zemljiško knjigo vpiše s podatki, ki jih določa ZZK-1. Tako se na primer, če je imetnik pravice fizična oseba, na podlagi prvega odstavka 24. člena ZZK-1, o imetniku pravice vpišejo:

-ime in priimek,

-enotna matična številka občana (EMŠO) ter

-naslov stalnega prebivališča.

Pri tem je potrebno še opozoriti na tretji odstavek 198. člena, ki določa, da mora biti zadnjih šest številk EMŠO v izpisu prekritih, če tak izpis vključuje podatke o fizični osebi.

Glede na dejstvo, da je prvih sedem številk EMŠO sestavljeno iz rojstnega datuma posameznika (o strukturi EMŠO številke glej 8. člen Zakona o centralnem registru prebivalstva (Uradni list RS, št. 72/06 s spremembami in dopolnitvami) se tako ni moč izogniti dejstvu, da lahko iz te številke posameznik poleg delne EMŠO številke razbere tudi rojstni datum imetnika pravic. Pravna podlaga za tako obdelavo osebnih podatkov pa kot že navedeno izhaja iz samega zakona in sicer prvega odstavka 23. člena v povezavi s tretjim odstavkom 198. člena ZZK-1 in je kot taka zakonita.

Vsekakor pa je treba pri tem še upoštevati, da ZVOP-2 v 86. členu določa, da se lahko osebni podatki iz javne knjige, urejene z zakonom (torej tudi iz sodnega registra), uporabljajo le v skladu z namenom, za katerega so bili zbrani ali se obdelujejo, če je zakoniti namen njihovega zbiranja ali obdelave določen. Pri morebitni nadaljnji obdelavi osebnih podatkov, pridobljenih iz javnih virov, je tako vedno treba izhajati iz namena, zaradi česar so bili osebni podatki primarno zbrani oziroma določeni za javne. Skladno s prvim odstavkom 1. člena ZZK-1 je zemljiška knjiga javna knjiga, namenjena vpisu in javni objavi podatkov o pravicah na nepremičninah in pravnih dejstvih v zvezi z nepremičninami.

Kot je v svoji odločbi zapisalo tudi Ustavno sodišče RS (sicer v zvezi z zemljiškim katastrom; št. U-I-I98/11-17, z dne 26. 9. 2012), namen zarisuje meje dopustne obdelave osebnih podatkov. Tudi ko gre za javno dostopne osebne podatke, je treba pri vsakokratnem načinu njihove obdelave izhajati iz namena, zaradi katerega so bili ti podatki določeni za javne; dejstvo, da je določen osebni podatek z objavo v neki evidenci že postal dostopen javnosti, ne pomeni, da je s tem izgubil naravo osebnega podatka in da je odtlej dopustna vsakršna nadaljnja obdelava takega podatka.

Nadaljnja obdelava osebnih podatkov iz javne (zemljiške) knjige (npr. delne EMŠO številke oz. z nje razbranega rojstnega datuma imetnika pravic) izven namena za katerega so bili podatki primarno zbrani oz. določeni za javne, bi bila nezakonita razen če bi posameznik za nov namen obdelave teh podatkov uspel izkazati ločeno, ustrezno in zakonito pravno podlago. Pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov pa so določene v 6. členu Splošne uredbe. Več o pravnih podlagah je možno razbrati tudi iz naslednje povezave: https://upravljavec.si/kako-uporabljate-te-podatke/kratko-o-pravnih-podlagah/

V upanju, da ste dobili odgovor na svoje vprašanje, vas lepo pozdravljamo.

Pripravil

Grega Rudolf, asistent svetovalca pri IP

Mojca Prelesnik, univ.dipl.prav., informacijska pooblaščenka