Jedro

Primarni tožbeni zahtevek je sodišče prve stopnje zavrnilo, ugodilo pa je prvemu podrejenemu tožbenemu zahtevku. Po presoji pritožbenega sodišča zato ne drži ugotovitev sodišča prve stopnje, da je tožeča stranka zoper toženko uspela s tretjino zahtevka.

Glede na opisan izid postopka je namreč prvi tožnik zoper toženko s svojim zahtevkom uspel v celoti, saj s preostalim podrejenim zahtevkom, ki ga je uveljavljal zoper toženko, niso nastali nikakršni dodatni pravdni stroški (tretji odstavek 154. člena ZPP), medtem ko je druga tožnica s svojim zahtevkom zoper toženko v celoti propadla. Po presoji pritožbenega sodišča zato okoliščine za uporabo drugega odstavka 154. člena ZPP niso podane.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijani sklep v III. točki izreka spremeni tako, da se glasi: „Tožena stranka je dolžna prvemu tožniku povrniti pravdne stroške v znesku 5.386,34 EUR v roku 15 dni od prejema sklepa sodišča druge stopnje, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka dalje do plačila.

Druga tožnica je dolžna toženi stranki povrniti pravdne stroške v znesku 2.061,26 EUR v roku 15 dni od prejema sklepa sodišča druge stopnje, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka dalje do plačila.“

II. V preostalem se pritožba zavrne.

III. Tožena stranka je dolžna prvemu tožniku povrniti stroške pritožbenega postopka v znesku 490,72 EUR v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka paricijskega roka dalje do plačila.

IV. Druga tožnica in tožena stranka sta dolžni kriti vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sodbo zavrnilo primarni tožbeni zahtevek, da je toženka dolžna drugi tožnici vrniti darilo prejeto na podlagi darilne pogodbe v notarskem zapisu SV 279/05 z dne 17. 5. 2005, in sicer nepremičnini 1/4 in 1/47 obe k. o. X do ½ ter ji izstaviti zemljiškoknjižno sposobno listino (I. točka izreka). Ugodilo pa je prvemu podrejenemu tožbenemu zahtevku in toženko obvezalo na vrnitev prej navedenega darila prvemu tožniku ter mu izstaviti za vpis v zemljiško knjigo sposobno listino (II. točka izreka). Odločilo je še, da vsaka stranka krije svoje stroške pravdnega postopka (III. točka izreka).

2. Tožeča stranka se pritožuje zgolj zoper stroškovno odločitev sodišča prve stopnje iz vseh zakonsko določenih pritožbenih razlogov. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo v stroškovnem delu spremeni tako, da toženi stranki naloži v plačilo 9.795,54 EUR pravdnih stroškov v roku 15 dni. Sodba sodišča prve stopnje je v stroškovnem delu neobrazložena, saj sodišče ni podalo niti približnega izračuna nastalih stroškov pravdnih strank, zaradi česar sodbe ni mogoče preiskusiti. S tem je sodišče prve stopnje zagrešilo absolutno bistveno kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Ne glede na navedeno je odločitev sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu tudi sicer napačna. Tožnika sta uspela s svojim prvim podrejenim zahtevkom, kar ne predstavlja zgolj tretjinskega uspeha tožnikov, kot je zmotno zaključilo sodišče prve stopnje, temveč popoln uspeh tožnikov, zaradi česar sta tožnika upravičena vsaj do ½ nastalih pravdnih stroškov. Poleg tega so toženi stranki nastali bistveno nižji pravdni stroški, in sicer 3.182,50 EUR, kar ob upoštevanju 22% DDV znaša 3.882,65 EUR. Skupni znesek stroškov tožnikov pa znaša 767,30 EUR iz naslova nagrade za izvedenca, ki je bila odmerjena s sklepom z dne 23. 10. 2014, s sklepom z dne 5. 1. 2015 je bila izvedencu odmerjena nagrada v višini 231,45 EUR, s sklepom z dne 22. 6. 2015 nagrada v višini 173,58 EUR ter s sklepom z dne 22. 6. 2015 še nagrada v višini 231,45. Znesek nagrade za postopek po tar. št. 3100 znaša 1.654,90 EUR, nagrada za narok 1.527,60 EUR, nagrada za zastopanje več oseb po tar. št. 1200 1.298,46 EUR, kar se poveča za 22% DDV. Stroški sodne takse znašajo 2.925,00 EUR. Znesek stroškov tožnikov tako znaša 9.795,54 EUR. Ob upoštevanju 50% uspeha tožeče stranke, je tožeča stranka upravičena do povrnitve najmanj 4.897,77 EUR, toženka pa do povrnitve 1.941,32 EUR, kar pomeni, da je po opravljenem pobotu tožena stranka dolžna povrniti tožeči stranki vsaj znesek 2.956,45 EUR. V obravnavanem primeru je po mnenju pritožbe potrebno uporabiti določilo tretjega odstavka 154. člena ZPP, ki določa, da mora stranka, ki je uspela le z nesorazmernim delom zahtevka nasprotni stranki povrniti vse stroške postopka, če s tem sorazmerno majhnim delom zahtevka niso nastali posebni stroški. Zaradi zavrnitve primarnega zahtevka v postopku niso nastali nobeni dodatni stroški. Toženka je dolžna povrniti tudi celotne stroške izvedenca, saj so ti stroški nastali v z zvezi z delom zahtevka, s katerim je tožeča stranka uspela.

3. Tožena stranka v odgovoru na pritožbo predlaga zavrnitev pritožbe in potrditev sodbe sodišča prve stopnje.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. Pritožbeni očitek, da sodišče prve stopnje ni obrazložilo stroškovne odločitve, zaradi česar preizkus njene pravilnosti ni mogoč, ni utemeljena. Sodišče prve stopnje je za svojo odločitev navedlo jasne razloge, zaradi česar pritožbeni očitek o zagrešeni kršitvi iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ni utemeljen.

6. Utemeljen pa je pritožbeni očitek glede ugotovitve pravdnega uspeha strank. Tožnika sta navadna sospornika. V postopku sta postavila glavni in tri podrejene tožbene zahtevke, in sicer tako, da je druga tožnica od toženke s primarnim zahtevkom zahtevala vrnitev darila, s prvim podrejenim tožbenim zahtevkom pa je vrnitev darila zahteval prvi tožnik. O drugem(1) in tretjem podrejenem tožbenem zahtevku sodišče ni odločalo. Primarni tožbeni zahtevek je sodišče prve stopnje zavrnilo, ugodilo pa je prvemu podrejenemu tožbenemu zahtevku. Po presoji pritožbenega sodišča zato ne drži ugotovitev sodišča prve stopnje, da je tožeča stranka zoper toženko uspela s tretjino zahtevka. Glede na opisan izid postopka je namreč prvi tožnik zoper toženko s svojim zahtevkom uspel v celoti, saj s preostalim podrejenim zahtevkom, ki ga je uveljavljal zoper toženko, niso nastali nikakršni dodatni pravdni stroški (tretji odstavek 154. člena ZPP), medtem ko je druga tožnica s svojim zahtevkom zoper toženko v celoti propadla. Po presoji pritožbenega sodišča zato okoliščine za uporabo drugega odstavka 154. člena ZPP niso podane, na kar je pritožba utemeljeno opozorila.

7. Tožeči stranki so v postopku nastali naslednji pravdni stroški, in sicer: nagrada za postopek po tar. št. 3100 upoštevaje višino spornega predmeta znaša 1.553,50 EUR (ne 1.654, 90 EUR, kot je zahtevala), nagrada za narok po tar. št. 3102 znaša 1.434,00 EUR, nagrada za predlog za izdajo začasne odredbe po tar. št. 3461 znaša 358,50 EUR, nagrada za redno pravno sredstvo v postopku izdaje začasne odredbe znaša 717,00 EUR, nagrada za zastopanje dveh oseb po tar. št. 1200 znaša 1.218,90 EUR. Skupno nagrada pooblaščenca tožeče stranke torej znaša 5.281,90 EUR, kar upoštevaje 22% DDV znaša 6.443,91 EUR. Stroški sodne takse znašajo 2.925,00 EUR, stroški izvedenin v postopku po sklepih z dne 23. 10. 2014, 5. 1. 2015, 22. 6. 2015 in 22. 6. 2015 pa znašajo 1.403,78 EUR, kar pomeni, da skupni pravdni stranki tožeče stranke znašajo 10.772,69 EUR.

8. Toženi stranki pa so v postopku pred sodiščem prve stopnje nastali naslednji pravdni stroški, in sicer: nagrada za postopek po tar. št. 3100 znaša 1.553,50 EUR, nagrada v postopku izdaje začasne odredbe tar. št. 3461 v znesku 358,50 EUR, nagrada za narok po tar. št. 3102 znaša 1.434,00 EUR, materialni izdatki po tar. št. 6002 znašajo 20,00 EUR, skupaj torej 3.366,00 EUR, kar povečano za 22% DDV znaša 4.106,52 EUR, stroški sodne takse pa znašajo 16,00 EUR. Celotni pravdni stroški tožene stranke tako znašajo 4.122,52 EUR.

9. Tožnika sta navadna sospornika. Glede na to, da je prvi tožnik s svojim zahtevkom zoper toženko v celoti uspel, s preostalim podrejenim zahtevkom pa niso nastali dodatni stroški v postopku (tretji odstavek 154. člena ZPP), je v skladu z določilom prvega odstavka 154. in 161. člena ZPP upravičen do povrnitve pravdnih stroškov, ki odpadejo nanj kot sospornika, torej do polovice nastalih pravdnih stroškov v znesku 5.386,34 EUR(2). V pravdi, kjer uspe eden od dveh sospornikov, se obveznost sospornikov, ki so propadli, deli na enake dele, sospornik, ki je uspel, pa ni zavezan k plačilu stroškov. Druga tožnica je s svojim zahtevkom zoper toženko propadla v celoti, kar pomeni, da je druga tožnica dolžna toženki povrniti delež pravdnih stroškov, ki v skladu s prvim odstavkom 161. člena ZPP odpadejo nanjo kot sospornico, to je znesek 2.061,26 EUR (ki predstavlja polovico toženkinih pravdnih stroškov).

10. Pritožbena navedba, da je prvi tožnik upravičen do povrnitve stroškov izvedenca gradbene stroke v celoti, ni utemeljena, saj navedeno ne bi bilo v skladu z načelom uspeha(3).

11. Ker je sodišče prve stopnje pri stroškovni odločitvi zmotno uporabilo materialnopravno določilo drugega odstavka 154. člena ZPP v zvezi s 161. členom ZPP, je pritožbeno sodišče pritožbi delno ugodilo in izpodbijano stroškovno odločitev v III. točki izreka ustrezno spremenilo (355. člen ZPP in 166. člen ZPP). V preostalem delu (tožeča stranka je zahtevala povrnitev pravdnih stroškov v znesku 9.795,54 EUR) je pritožbo zavrnilo.

12. Tožeča stranka je s pritožbo delno uspela glede stroškovne odločitve, ki se nanaša na prvega tožnika, druga tožnica s pritožbo ni uspela. Odgovor na pritožbo pa ni pripomogel k vsebinski in hitrejši rešitvi zadeve. Zato je pritožbeno sodišče na podlagi prvega odstavka 154. člena ZPP v zvezi s 161. in 165. členom ZPP odločilo, da je toženka dolžna povrniti pritožbene stroške prvemu tožniku, medtem ko sta druga tožnica in toženka sami dolžni kriti svoje stroške pritožbenega postopka. Tožeči stranki so v postopek po tar. št. 3210 nastali stroški v priglašeni višini 472,50 EUR, kar upoštevaje 22% DDV znaša 576,45 EUR, stroški sodne takse za pritožbo pa znašajo 405,00 EUR, skupno so torej tožeči stranki v pritožbenem postopku nastali stroški v višini 981,45 EUR. V skladu z določilom 161. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP je toženka dolžna prvemu tožniku povrniti njegove stroške pritožbenega postopka v višini 490,72 EUR v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka paricijskega roka do plačila.

Op. št. (1): Z drugim podrejenim zahtevkom je druga tožnica zahtevala, da se ugotovi neveljavnost vknjižbe toženke in vzpostavi prejšnje zemljiškoknjižno stanje v njeno korist, s tretjim podrejenim zahtevkom je enako v svojo korist zahteval prvi tožnik.

Op. št. (2): glej sodba in sklep VSL I Cp 450/2002 z dne 16. 10. 2002: če v načelu sosoporniki krijejo stroške po enakih delih, je logično, da so na enak način, torej po enakih delih, do njih tudi upravičeni Op. št. (3): N. Betetto: Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 2. knjiga, stran 30: „Dvomljivo je, ali samostojna aplikacija metode, pri kateri se nekateri stroški ne odmerijo glede na uspeh, ampak se priznajo v celoti, sploh v skladu z načelom uspeha.“