Jedro

Sklep, s katerim sodišče ugodi upnikovemu predlogu iz 1. odst. 134. čl. ZIZ, ima učinek sklepa o izvršbi. To pomeni, da ima položaj dolžnika v procesnopravnem smislu delodajalec, ne pa dolžnik po prvotnem sklepu o izvršbi. Slednjemu je zaradi interesa, da v postopku zmaga dolžnik (bivši dolžnikov dolžnik) treba priznati status intervenienta.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugodilo ugovoru, sklep o izvršbi opr. št. Ig 98/00463 z dne 18.12.1999 razveljavilo in predlog za izvršbo zavrnilo. Odločilo je še, da mora upnik dolžniku povrniti 22.545,00 SIT izvršilnih stroškov.

Proti navedenemu sklepu se je pritožil upnik, ki uveljavlja vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 353. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP. Predlaga, naj pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in ugovor M. D. zavrže kot nedovoljen.

Navaja, da M. D. sploh ni dolžnik po sklepu Ig 98/00463, pač pa je bila dolžnik po sklepu I 28/96, ki je podlaga za predlog za izvršbo zoper sedanjega dolžnika, kateri je dolžnikov dolžnik po sklepu I 28/96. Ugovor M. D. je v tem postopku nedovoljen in bi ga moralo sodišče zavreči. Sodišče je napačno uporabilo prvi odstavek 58. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ. Res je, da se smatra, da so navedbe v ugovoru resnične, če upnik na ugovor ne odgovori. Vendar pa to še ne pomeni, da so navedbe tudi utemeljene.

M. D. v odgovoru na pritožbo predlaga, naj pritožbeno sodišče pritožbo zavrne kot neutemeljeno in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Pritožba je utemeljena.

Kadar upnik predlaga, naj sodišče v izvršilnem postopku s sklepom naloži delodajalcu, naj mu poravna vse zneske, ki jih ni odtegnil in izplačal po sklepu o izvršbi (prvi odstavek 134. člena ZIZ), ima sklep, s katerim sodišče upnikovemu predlogu ugodi, učinek sklepa o izvršbi (tretji odstavek 134. člena ZIZ). Položaj dolžnika, to je osebe, proti kateri se uveljavlja ali zavaruje terjatev (3. točka 16. člena ZIZ) na podlagi takšnega sklepa ima delodajalec, to je v konkretnem primeru podjetje d.o.o.. To pomeni, da ima M.D., ki je bila dolžnica v izvršilni zadevi I 28/96, v izvršilni zadevi Ig 98/00463 status procesnega udeleženca - intervenienta na dolžnikovi strani (člen 206 - 209 ZPP).

Res je sicer, da prvi odstavek 58. člena ZIZ določa, da če upnik v roku ne odgovori na ugovor, sodišče šteje, da so dolžnikove navedbe v ugovoru resnične, vendar pa s tem še ne določa domneve o utemeljenosti dolžnikovega oziroma intervenientovega ugovora, kot pravilno opozarja upnik v pritožbi. Ker je sodišče prve stopnje tako nepravilno uporabilo citirano določilo, je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 380. člena ZPP). V ponovljenem postopku bo moralo le-to ponovno odločiti o ugovoru intervenienta zoper sklep o izvršbi z dne 18.2.1999, pri čemer bo moralo oceniti, ali uveljavlja katerega od razlogov, ki preprečujejo izvršbo zoper dolžnika podjetje d.o.o. (prvi odstavek 55. člena ZIZ).

Stroškovni izrek temelji na določilu tretjega odstavka 166. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.