Jedro

Zaradi odvisnosti od alkohola nasprotnega udeleženca se spremenijo stiki, določeni s sodno poravnavo, tako da potekajo v prostorih CSD pod nadzorom.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Udeleženca nosita svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Okrožno sodišče v Krškem je delno ugodilo predlogu za spremembo stikov, določenih s sodno poravnavo istega sodišča v zadevi N 51/2010 z dne 15. 12. 2010. Odločilo je, da stiki med nasprotnim udeležencem in hčerko A. A. potekajo v prostorih Centra za socialno delo X pod nadzorom, in sicer prvi in tretji petek v mesecu od 14.00 do 15.00 ure. Izvajanje stikov pod nadzorom vključuje tudi nadzor v smislu, da se stik ne izvede, če bi nasprotni udeleženec prišel na stik v vinjenem stanju (I. točka izreka). V presežku je predlog zavrnilo (II. točka izreka) in odločilo, da udeleženca nosita svoje stroške postopka (III. točka izreka).

2. Zoper takšno odločitev se pritožuje nasprotni udeleženec, ki vlaga pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku(1). Predlaga, da pritožbeno sodišče sklep spremeni tako, da predlog predlagateljice v celoti zavrne, vključno s stroškovnimi posledicami. Priglaša stroške pritožbenega postopka. Opozarja, da ni nobene potrebe za izvajanje stikov pod nadzorom CSD v tako omejujočem obsegu. Takšna omejitev stikov predstavlja grobo kršitev pravice nasprotnega udeleženca do stikov s svojim otrokom, kot tudi pravice otroka do stikov z očetom. Ne strinja se z obrazložitvijo prvega sodišča, da ima odklonilen odnos do zdravljenja odvisnosti od alkohola. Poudarja, da nima težav z alkoholom in če je v preteklosti alkohol užival, je sedaj s tem prenehal. To izkazujejo tudi zdravniška potrdila v spisu. Tako ni nobene potrebe, da bi se udeleževal nekih terapij oz. zdravljenja, saj je sam prenehal z uživanjem alkohola. Poudarja, da z alkoholom nima prav nobenih težav. Izpostavlja, da je pripravljen hoditi na zdravniške preglede oz. kontrole, na katerih bi se preverjalo njegovo uživanje alkohola. Meni, da sodišče v izvedenskem mnenju ni imelo podlage za svoje zaključke. Izvedenec je opredelil izvajanje stikov v primeru, da se nasprotni udeleženec ne bo udeležil nadzora nad prekomerno rabo alkohola. Takšnega nadzora pa se je pripravljen udeleževati. V postopku se je izkazalo, da je alkohol prenehal uživati in da s tem nima nobenih težav. Zaradi omejitve stikov bo prišlo do odtujitve otroka z očetom, kar predlagateljica zasleduje v tem postopku. Izpostavlja kršitve določb postopka, ker prvostopenjsko sodišče ni izvedlo dokazov, ki jih je predlagal. Izvedenčevemu vabilu za razgovor se ni odzval, ker so mu delavci na CSD X pojasnili, da ni nobene potrebe po razgovoru z izvedencem, to pa mu je potrdil tudi izvedenec, s katerim se je pogovarjal po telefonu. Razpisanega razgovora se ni udeležil zaradi nesporazuma in mu v zvezi s tem ni moč ničesar očitati. V zvezi s tem je predlagal zaslišanje delavk CSD X B. B. in C. C., vendar sodišče teh dokazov ni izvedlo, kar se je odrazilo v nepravilni odločitvi. Zavrača vse očitke glede njegove neodgovornosti in poudarja, da so le-ti v celoti neizkazani. V zvezi s tem je tudi predlagal dopolnitev izvedenskega mnenja, čemur pa sodišče ni sledilo in se ni opredelilo do njegovih pomislekov ter ugovorov, kar predstavlja kršitev določb postopka, ter je vplivalo na pravilnost in zakonitost odločitve.

3. V odgovoru na pritožbo predlagateljica pritrjuje pravnim naziranjem, argumentaciji in zaključkom prvega sodišča. Predlaga zavrnitev pritožbe in potrditev sklepa sodišča prve stopnje ter priglaša stroške pritožbenega postopka.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče v celoti pritrjuje smiselnemu zaključku prvega sodišča o obstoju normativne konkretizacije spremenjenih razmer iz četrtega odstavka 421. člena ZPP. Na podlagi prepričljive dokazne ocene, izdelane v skladu z metodološkim napotilom iz 8. člena ZPP, in ob odsotnosti kršitev določb postopka, ki bi vplivale na zakonitost in pravilnost sodbe, ter na podlagi pravilne uporabe materialnega prava, je pravilna odločitev o spremembi/omejitvi stikov, določenih v 2. točki sodne poravnave Okrožnega sodišča v Krškem z dne 15. 12. 2010, v zadevi N 5172010. 6. Pritožbeno razlogovanje, da ni nobene potrebe za tako drastično omejitev stikov, ni utemeljeno. Pritožbeno sodišče v celoti sprejema ugotovitev prvega sodišča o odklonilnem odnosu nasprotnega udeleženca do zdravljenja odvisnosti od alkohola. Izrazito odklonilen odnos do zdravljenja je zaznati tako iz njegove izpovedbe, ki jo je izpostavilo že prvo sodišče, kot tudi iz mnenja prof. dr. D. D., specialista medicine dela, prometa in športa, ki je v svojem mnenju opozoril na odklonilen in nesodelujoč odnos nasprotnega udeleženca ter na njegovo nekritičnost do pitja alkohola.

7. Nasprotni udeleženec ne more uspeti s pritožbenim zatrjevanjem, da z alkoholom nima težav. Zdravniško potrdilo, ki ga je vložil v spis, še ne izkazuje, da je uživanje alkohola v celoti opustil. Potrdilo mu je bilo izdano zaradi podaljšanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, nikakor pa ne izkazuje, da nasprotni udeleženec z alkoholom nima nikakršnih težav več. Potrjuje le, da rezultat testa, ki je bil opravljen zaradi suma na prekomerno uživanje alkoholnih pijač, kaže normalno vrednost. Pri tem pa nasprotni udeleženec zmotno meni, da lahko takšno potrdilo zadostuje za širši obseg stikov, kot jih je določilo prvo sodišče. Očitno je nasprotni udeleženec prezrl mnenje izvedenca dr. E. E., ki je v zadnji dopolnitvi – kot odgovor na vprašanje nasprotnega udeleženca, kako naj bi potekal nadzor nad abstinenco – pojasnil, da se mora nasprotni udeleženec vključiti v zdravljenje pri alkohologu, ali se aktivno vključiti v klub zdravljenih alkoholikov. Biokemične analize pa lahko naroči in interpretira tudi izbrani zdravnik, čeprav je specialist medicine dela, prometa in športa bolj primeren. Izpolnjena morata biti oba pogoja, kot je pravilno razumelo tudi prvo sodišče. Stiki naj bi se v obdobju rehabilitacije izvajali ob nadzoru, po mnenju alkohologa glede abstinence pa bi lahko prešli v dogovorne oblike izvajanja.

8. Toženčeve resne težave z alkoholom izhajajo iz zgoraj omenjenega izvedeniškega mnenja prof. dr. D. D., ki je na podlagi laboratorijskih izvidov pri nasprotnemu udeležencu ugotovil okvaro jeter – verjetno alkoholne geneze, pozitiven pa je bil tudi CDT test, ki odkriva akutno zlorabo alkohola. Zato zgolj enkratno potrdilo o normalnih vrednostih – upoštevaje izvedeniška mnenja z vsemi dopolnitvami – ne more bistveno vplivati na sprejeto odločitev.

9. Pritožbena zatrjevanja o ustrezni skrbi za mld. hčerko sama po sebi ne odvzemajo veljave mnenju CSD, ki kaže drugačno sliko. Mnenje je bilo pripravljeno na podlagi razgovora z mld. hčerko, v povezavi z izvedeniškim mnenjem prof. dr. E. E. pa utrjuje pritožbeno sodišče v prepričanju, da njegova skrb nikakor ni bila ustrezna.

10. Prvo sodišče je pravilno zavrnilo dokazni predlog za zaslišanje zaposlenih na CSD X, ki ga je podal nasprotni udeleženec. Takšen dokaz je tudi po oceni pritožbenega sodišča povsem nerelevanten za obravnavano zadevo. Z njim želi nasprotni udeleženec prikazati, da se razgovora pri izvedencu ni udeležil zaradi nasveta zaposlenih delavcev na CSD X. Da se mu razgovora ni treba udeležiti, naj bi mu po telefonu potrdil tudi izvedenec. Zadnja trditev pa je v očitnem nasprotju z elektronskim sporočilom izvedenca E. E. z dne 14. 5. 2015. Iz elektronskega sporočila izhaja, da sta bila nasprotni udeleženec in izvedenec kar v treh telefonskih pogovorih, nasprotni udeleženec pa je izvedencu tudi povedal, da so mu na CSD dejali, da ni potrebe za udeležbo na pregledu. Izvedenec je nasprotnega udeleženca usmeril na konzultacije s sodiščem, nato pa zapisal, da ga bo v naslednjem tednu spet povabil na pregled. Pritožbeno zatrjevanje nasprotnega udeleženca, da mu je tudi izvedenec potrdil, da ni potrebe po razgovoru, postavlja pod vprašaj tudi elektronsko sporočilo izvedenca E. E. z dne 20. 5. 2015. V sporočilu, ki ga je poslal sodišču, izvedenec opozarja na vsakokratne izjave nasprotnega udeleženca o odsotnosti razlogov za opravo pregleda. Takšne izjave podaja vedno, ko prejme vabilo, in to v obdobju od marca 2015 dalje. Nasprotni udeleženec se tudi ni odzval vabilu prof. dr. D. D., o čemer je bilo z elektronskim sporočilom obveščeno prvo sodišče. Zaradi neodzivnosti je prvo sodišče nasprotnemu udeležencu 6. 10. 2015 poslalo dopis, v katerem ga je opozorilo, da se mora udeležiti pregleda, sicer bo izvedensko mnenje izdelano na podlagi dosedanjih podatkov in podatkov spisa. Vse navedeno izkazuje, da ni bilo nobene potrebe po zaslišanju delavcev CSD X. Nasprotni udeleženec je bil že po razgovoru z njimi v stikih z izvedencem, ki ga je napotil na konzultacije s sodiščem, nasprotni udeleženec pa ni z ničemer izkazal, da se je glede teh vprašanj obrnil na sodišče. Sicer pa je bil opravljen tudi razgovor z nasprotnim udeležencem, pri katerem se je izkazalo, da ima odklonilen odnos do pregleda, izsledki pregleda pa so predstavljali podlago za izdelano izvedeniško mnenje.

11. Neutemeljen je tudi pritožbenega očitek v zvezi z nesledenjem prvega sodišča predlogu nasprotnega udeleženca za dopolnitev izvedenskega mnenja. Prvo sodišče je njegove pripombe na izvedeniško mnenje poslalo izvedencu, ki je nanje tudi odgovoril. Izpostavil je svoja opažanja pri razgovoru z mld. A. A. in potrdil, da je odvisnost nasprotnega udeleženca od alkohola resnična. Dopolnitev izvedeniškega mnenja tudi ni v nasprotju z mnenjem prof. dr. D. D., ki je pri nasprotnemu udeležencu ugotovil najmanj tvegano pitje alkoholnih pijač.

12. Prvostopenjsko sodišče je skrbno ocenilo vse dokaze in na podlagi dokazne ocene sprejelo ustrezno odločitev. Pritožba nasprotnega udeleženca tako ni utemeljena, podane pa tudi niso kršitve, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), zato je bilo treba pritožbo nasprotnega udeleženca zavrniti in potrditi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (365. člen ZPP).

13. Nasprotni udeleženec s pritožbo ni uspel, zato nosi svoje stroške pritožbenega postopka (154. člen ZPP v povezavi s 164. členom istega zakona). Navedbe predlagateljice iz odgovora na pritožbo niso bistveno prispevale k odločitvi pritožbenega sodišča, zato teh stroškov ni mogoče šteti za potrebnih v smislu 155. člena ZPP; predlagateljica pa jih mora nositi sama.

Op. št. (1): Uradni list RS, št. 26/1999 – s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju: ZPP.