Jedro

Tožena stranka bi morala v predlogu opisati svoje premoženjsko (ter finančno in likvidnostno) stanje oziroma zatrjevati, da premoženja nima oziroma da premoženja ne more unovčiti in zakaj ga ne more unovčiti ter na ta način pridobiti sredstev za plačilo celotne takse.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je sklenilo, da se predlog tožene stranke za oprostitev plačila sodne takse za pritožbo zavrne.

2. Tožena stranka je zoper citirani sklep vložila pravočasno (laično) pritožbo ter pritožbenemu sodišču smiselno predlagala, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da ji odobri vsaj obročno plačilo sodne takse. Navedla je, da je že v prvi vlogi obrazložila, zakaj ne more plačati sodne takse, da je podala ustrezne trditve ter da zaradi tega ne držijo ugotovitve sodišča prve stopnje, da ni zadostila svojemu trditvenemu bremenu.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Skladno z 11. členom Zakona o sodnih taksah(1) (v nadaljevanju ZST-1) lahko sodišče stranko, ki je pravna oseba, glede plačila taks za vloge, pri katerih je plačilo takse procesna predpostavka, delno oprosti plačila taks, oziroma ji odloži plačilo taks ali ji dovoli obročno plačilo, če stranka nima sredstev za plačilo celotne takse in jih tudi ne more zagotoviti oziroma jih ne more zagotoviti takoj v celotnem znesku brez ogrožanja svoje dejavnosti (četrti odstavek v zvezi drugim in tretjim odstavkom 11. člena ZST-1). Pri odločanju o delni oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu taks mora sodišče upoštevati premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje stranke (peti odstavek 11. člena ZST-1). O (delni) oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu taks odloči sodišče na predlog stranke (prvi odstavek 12. člena ZST-1). Temu mora stranka priložiti pisno izjavo o svojem premoženjskem stanju, ki jo poda pod kazensko in premoženjsko odgovornostjo (drugi odstavek 12. člena ZST-1). Če je stranka pravna oseba, izjava o premoženjskem stanju vsebuje zlasti podatke stranke o premoženju, denarnih sredstvih in dohodkih iz dejavnosti v Republiki Sloveniji in v tujini (tretji odstavek 12. člena ZST-1).

5. V obrazložitvi izpodbijanega sklepa je sodišče prve stopnje tako pravilno razlogovalo, da bi morala tožena stranka glede na svoje trditveno breme že v predlogu navesti vsa relevantna dejstva, ki so glede na zgoraj navedeno zakonsko podlago odločilna za uspešno uveljavljanje predloga za oprostitev plačila sodne takse (torej okoliščine iz četrtega odstavka 11. člena ZST-1), ter nadalje tudi pravilno ugotovilo, da tega bremena toženka ni zmogla. Razlogom za zavrnitev predloga (vsi navedeni v 4. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa) pa tožena stranka z obravnavano pritožbo konkretizirano tudi ne nasprotuje. V pritožbi navaja le, da je že v prvi vlogi (v predlogu) obrazložila, zakaj ne more plačati sodne takse, a je po presoji pritožbenega sodišča ta pritožbena trditev neutemeljena. V predlogu (red. št. 30 spisa) je namreč toženka navedla le, da je sodišče prve stopnje odločilo, da mora plačati sodno takso (v višini 165,00 EUR) in da zaproša za oprostitev plačila sodne takse - in ničesar več. Ni torej opisala svojega premoženjskega (ter finančnega in likvidnostnega) stanja oziroma ni zatrjevala, da premoženja nima oziroma da premoženja ne more unovčiti in zakaj ga ne more unovčiti ter na ta način pridobiti sredstev za plačilo celotne takse (pri čemer iz izjave o premoženjskem stanju, katero je predložila tudi obravnavani pritožbi, izhaja, da ima tožena stranka sredstva v višini 839.399,00 EUR). Tožena stranka tudi ni navedla razlogov, zaradi katerih bi plačilo sodne takse v višini 165,00 EUR ogrozilo njeno dejavnost. 6. Ob povedanem se torej izkaže, da je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da je bila njena trditvena podlaga prešibka. Neutemeljene so zato pritožbene navedbe tožene stranke, da ne držijo ugotovitve sodišča prve stopnje, da ni zadostila svojemu trditvenemu bremenu. Zaradi prešibke trditvene podlage pa tudi ni bilo mogoče ugoditi njenemu predlogu za obročno plačilo sodne takse.

7. Ker pritožbene navedbe niso utemeljene in ker pritožbeno sodišče pri preizkusu izpodbijanega sklepa tudi ni našlo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

Op. št. (1): Uradni list RS, št. 37/08, 97/10, 29/13 - skl. US, 21/13 - ZP-1H, 63/13, 89/13 - odl. US, 111/13 - ZP-1I, 40/14 - skl. US, 58/14 - odl. US, 72/14 - skl. US in 19/15 - odl. US.