Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
9. 3. 2004
Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž., ki ga zastopa B. B., odvetnik v Z., na seji senata dne 26. februarja 2004 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)
sklenilo:
Ustavna pritožba A. A. zoper odločbo Senata za prekrške št. Pp- 8025/02 z dne 27. 8. 2003 v zvezi z odločbo Sodnika za prekrške Maribor št. P-14286/01, 17557/01 z dne 19. 8. 2002 se ne sprejme.
1.S prvostopenjsko odločbo o prekršku je bil pritožnik spoznan za odgovornega storitve več cestnoprometnih prekrškov. Po določitvi kazni za posamezni prekršek mu je bila izrečena enotna denarna kazen in stranska sankcija prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja. Naloženo mu je bilo plačilo stroškov postopka. Senat za prekrške je pritožnikovi pritožbi delno ugodil, sicer pa pritožbo zavrnil kot neutemeljeno in potrdil prvostopenjsko odločbo.
2.Pritožnik zatrjuje kršitev 22., 23. in 25. člena Ustave.
Ustavne pravice naj bi bile pritožniku kršene zaradi pavšalne in nepopolne obrazložitve odločbe. Ker sodišče ni odgovorilo na vse pritožnikove navedbe, naj bi s tem pritožniku kršilo pravico do pritožbe in do enakega varstva pravic.
3.Ustavno sodišče ni instančno sodišče, ki bi presojalo, ali je bilo v postopku o prekršku pravilno ugotovljeno dejansko stanje in pravilno uporabljeno materialno in procesno pravo. Ta presoja je zaupana organom za postopek o prekrških, ki odločajo v skladu z Ustavo in zakoni (tako Ustavno sodišče že v sklepu št. Up- 103/97 z dne 25. 2. 1998, OdlUS VII, 118). V skladu s 50. členom Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) se Ustavno sodišče omeji na presojo, ali sporna odločitev temelji na kakšnem, z vidika varstva človekovih pravic, nesprejemljivem pravnem stališču ali če je tako očitno napačna ter brez razumne pravne obrazložitve, da jo je mogoče oceniti za arbitrarno oziroma samovoljno. Tega pa izpodbijanim odločbam, ki razumno utemeljijo, zakaj določena dejstva in dokazi štejejo kot odločilni in relevantni, ni mogoče očitati. Zato za kršitev pravice iz 22. člena Ustave očitno ne gre.
4.Tudi pritožnikov očitek kršitve 25. člena Ustave (pravica do pravnega sredstva) je neutemeljen. Po tej določbi je vsakomur zagotovljena pravica do pritožbe ali drugega pravnega sredstva proti odločbam sodišč in drugih državnih organov, organov lokalnih skupnosti in nosilcev javnih pooblastil, s katerimi ti odločajo o njegovih pravicah, dolžnostih ali pravnih interesih.
Ustavno sodišče je že v svoji odločbi št. U-I-98/91 z dne 10. 12. 1992, (Uradni list RS, št. 61/92 in OdlUS I, 101) poudarilo, da smisel tega ustavnega zagotovila ni le v tem, da zagotavlja posamezniku pravico do vložitve pravnega sredstva, temveč tudi v tem, da lahko z vložitvijo pravnega sredstva učinkovito brani in varuje svoje pravne interese. Pravici do pritožbe pa odgovarja tudi obveznost organa, ki odloča o pritožbi, da pritožbo, če je dopustna, vsebinsko obravnava ter da se opredeli do tistih pritožbenih navedb, zaradi katerih bi bilo, če bi bile utemeljene, treba izpodbijano odločbo spremeniti oziroma razveljaviti. Da bi bilo razvidno, ali je pritožbeni organ upošteval navedene zahteve, pa mora biti njegova odločba obrazložena. Pritožnik je pritožbo vložil, o njej pa je pritožbeni organ tudi odločil. Kot izhaja iz obrazložitve drugostopenjske odločbe, je Senat za prekrške navedbe v pritožbi ocenil, se do njih opredelil in svojo odločitev razumno obrazložil.
5.Ker pritožnik kršitev 23. člena Ustave uveljavlja, je pa z ničimer ne utemelji, Ustavno sodišče morebitne kršitve ni presojalo.
6.Ker z izpodbijanima odločbama niso bile kršene človekove pravice in temeljne svoboščine, kot jih zatrjuje pritožnik, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.
7.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS in prve alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 93/03 in 98/03 popr.) v sestavi: predsednik senata dr. Zvonko Fišer ter člana dr. Ciril Ribičič in dr. Mirjam Škrk. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.
Predsednik senata dr. Zvonko Fišer