Jedro

Pri nujni poti mora na eni strani obstajati ekonomski interes lastnika gospodujočega zemljišča (nemožnost uporabe nepremičnine zaradi pomanjkanja potne zveze ali če je uporaba povezana z nesorazmernimi stroški), na drugi strani pa zakon ščiti tudi interese lastnika služeče stvari. Z ustanovitvijo nujne poti ne sme biti onemogočeno ali znatno ovirano izkoriščanje in uporaba njegovega zemljišča. Z ustanovitvijo nujne poti mora nastati za gospodujoče zemljišče večja korist, kot bi znašala škoda, ki zaradi ustanovitve nujne poti nastane na obremenjeni nepremičnini. V nasprotnem primeru zakonski namen sodne določitve nujne poti ne bi bil dosežen.

V postopku za dovolitev nujne poti velja posebno pravilo o stroških. Postopek se vodi izključno v interesu predlagatelja. Zato predlagatelj trpi skupne stroške postopka in mora povrniti drugim udeležencem stroške, ki so jih imeli zaradi postopka (179. člen ZNP-1). Kljub neuspehu nasprotne udeleženke s pritožbo, ji mora predlagateljica povrniti pritožbene stroške.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdi.

II. Predlagateljica je dolžna nasprotni udeleženki v 15 dneh od prejema tega sklepa povrniti stroške pritožbenega postopka v znesku 323,99 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po izteku roka za prostovoljno plačilo dalje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom za potrebe in v korist gospodujoče nepremičnine parc. št. 3200/4, k. o. 0000, dovolilo nujno pot po služeči nepremičnini parc. št. 3201/1, k. o. 0000 (I. točka izreka), nujno pot določilo po trasi, kot izhaja iz priložene skice izvedenca geodetske stroke A. A. z dne 10. 6. 2022 (C2) (II. točka izreka), sklenilo, da je skica trase nujne poti sestavni del sklepa (III. točka izreka), da nujna pot poteka po južnem delu služeče parcele od zahoda proti vzhodu v širini 3 m, v zavijalnem radiju na jugovzhodnem delu parcele pa širina znaša 3,77 m, dolžina 50,9 m, celotno območje nujne poti pa meri 160 m² (IV. točka izreka), da se opisana nujna pot določi za hojo in vožnjo z osebnimi in dvokolesnimi vozili ter občasno vožnjo s težjimi vozili komunale do 6 t osne obremenitve, intervencijskimi vozili in za čas gradnje, popravil in vzdrževanja objekta na gospodujoči nepremičnini za občasno vožnjo srednje težkih vozil do največ 6 t osne obremenitve (V. točka izreka), da je nujno pot predlagateljica dolžna izdelati na svoje stroške (VI. točka izreka) ter je nasprotni udeleženki dolžna v roku 30 dni plačati nadomestilo za nujno pot v znesku 11.522,00 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (VII. točka izreka) ter da bo o stroških postopka odločilo s posebnim sklepom (VIII. točka izreka).

2. Zoper sklep sodišča prve stopnje se iz vseh dopustnih pritožbenih razlogov po 338. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP) pritožuje nasprotna udeleženka s predlogom, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi in vrne zadevo v novo odločanje sodišču prve stopnje. Navaja, da je z določitvijo nujne poti soglašala zaradi sosedskih odnosov, ne strinja pa se z višino nadomestila. Služeče zemljišče predstavlja zaokroženo hrotikulturno celoto. Sodišče prve stopnje bi moralo postaviti izvedenca hortikulturne stroke. Že iz zapisnika o ogledu izhaja, da je trasa bodoče nujne poti zasajena z iglavci in drugim okrasnim grmičevjem. Sodišče bi moralo ugotavljati odškodnino za odstranjena drevesa. Nasprotna udeleženka ni izkazala simbolne vrednosti, vsekakor pa je izkazala obstoj rastlinskih vrst na trasi. Služeče zemljišče je stavbno zemljišče, kjer je možna gradnja lope in podobnih objektov, kar je potrebno upoštevati pri nadomestilu. Izvedenec je določil višjo vrednost, kot jo je ugotovilo sodišče prve stopnje. Na služečem zemljišču je možna gradnja enostavnega objekta z obveznim odmikom 1,5 m od posestne meje na južni strani parcele. Zemljišče št. 0000 302/3 že ima omogočen dostop. Trditvena podlaga nasprotne udeleženke je bila zadostna. Ker strokovnega znanja o rastlinah nima, je predlagala postavitev ustreznega izvedenca. Napačno je stališče, da bo posekano rastje ostalo v lasti predlagateljice. Napačno je tudi sklepanje sodišča prve stopnje, kaj bo z rastjem storila nasprotna udeleženka. Nadomestilo za služečo nepremično je skoraj polovico manj vredno od koristi gospodujoče nepremičnine. Gre za očitno nesorazmerje, ki kaže, da bo predlagateljica z nujno potjo obogatena. Nadomestilo bi moralo biti sorazmerno pridobljenim koristim.

3. Predlagateljica je odgovorila na pritožbo. Argumentirano odgovarja na pritožbene navedbe in predlaga njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Predlagateljica je v tem postopku vložila predlog, da se določi nujna pot zaradi potreb gospodujočega zemljišča parc. št. 3200/4, preko nepremičnine parc. št. 3201/1 v lasti nasprotne udeleženke. Nasprotna udeleženka je soglašala s potekom trase nujne poti, kot izhaja iz II. točke izreka sklepa sodišča prve stopnje, zahtevala pa je ustrezno nadomestilo.

6. Sodišče dovoli nujno pot, če se z njo ne onemogoča ali znatno ovira uporaba nepremičnine, po kateri naj bi nujna pot potekala. Sodišče določi nujno pot tako, da se čim manj obremeni tuja nepremičnina. Za dovoljeno nujno pot je upravičenec dolžan plačati zavezancu primerno nadomestilo (89. člen Stvarnopravnega zakonika, SPZ).

7. Pri nujni poti mora na eni strani obstajati ekonomski interes lastnika gospodujočega zemljišča (nemožnost uporabe nepremičnine zaradi pomanjkanja potne zveze ali če je uporaba povezana z nesorazmernimi stroški), na drugi strani pa zakon ščiti tudi interese lastnika služeče stvari. Z ustanovitvijo nujne poti namreč ne sme biti onemogočeno ali znatno ovirano izkoriščanje in uporaba njegovega zemljišča. Z ustanovitvijo nujne poti mora nastati za gospodujoče zemljišče večja korist, kot bi znašala škoda, ki zaradi ustanovitve nujne poti nastane na obremenjeni nepremičnini. V nasprotnem primeru zakonski namen sodne določitve nujne poti ne bi bil dosežen.

8. Višina primernega nadomestila pokriva škodo, ki lastniku zemljišča nastane zaradi zmanjšane vrednosti preostanka obremenjene nepremičnine, omejene možnosti uporabe trase nujne poti, načina uporabe in vrste poti ter drugo škodo, ki jo je bilo mogoče predvideti v postopku ustanovitve nujne poti.1 Napačno je zato pritožbeno stališče, da bi moralo biti nadomestilo enakovredno (sorazmerno) nastalim koristim za gospodujočo nepremičnino.

9. Sodišče prve stopnje je pri določitvi višine denarnega nadomestila utemeljeno sledilo izračunu sodnega izvedenca, ki je upošteval vrednost služečega zemljišča, površino nujne poti in med strankama dogovorjeno traso ter znesek za manjvrednost preostalega zemljišča. Dejstvo, da služeča nepremičnina predstavlja stavbno zemljišče, je izvedenec upošteval pri višini vrednosti zemljišča. Nasprotna udeleženka se neutemeljeno zavzema, da bi se nezmožnost postavitve objekta upoštevala tudi pri izračunu za manjvrednost preostalega zemljišča. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da bo tudi po izgradnji nujne poti še vedno obstajala možnost postavitve pomožnih gospodarskih objektov na služeči nepremičnini ob ustreznem upoštevanju odmikov od sosednjih parcel. Sodišče prve stopnje zneska manjvrednosti preostalega zemljišča, za katerega se zavzema nasprotna udeleženka v pritožbi, utemeljeno ni upoštevalo, saj na služečem zemljišču ni bilo nobenega pomožnega objekta, nasprotna udeleženka pa tudi ni konkretno izkazala namena postavitve takšnega objekta v prihodnosti. Višji znesek nadomestila za manjvrednost preostalega zemljišča, je sodni izvedenec izračunal le za primer namere gradnje pomožnega objekta na tem zemljišču (3. str. dopolnitve izvedenskega mnenja z dne 15. 9. 2022, spis na list. št. 171).

10. Neutemeljena je tudi pritožbena navedba, da bi moralo sodišče prve stopnje pri višini nadomestila upoštevati nastalo škodo zaradi odstranitve drevja in okrasnega rastlinja. V postopku ni bilo sporno, da služeče zemljišče v naravi predstavlja vrt ob hiši nasprotne udeleženke. Nasprotna udeleženka je trdila, da gre za zaokroženo hortikulturno celoto oziroma botaničen vrt. Izvedenec je kot najprimernejšo pot zato predlagal traso po sredini parcele na način, da se ohranijo obstoječa drevesa oziroma, da se poskuša v večji meri ohraniti vegetacija (5. str. dopolnitve izvedenskega mnenja z dne 7. 6. 2021, spis na list. št. 101). Nasprotna udeleženka je soglašala z drugačno traso poti (ob južnem delu parcele), zaradi katere pa bo potrebno odstraniti del dreves in okrasnega rastlinja. Slednje tekom postopka niti ni bilo sporno. Navedeno je bilo razvidno tudi iz ogleda stanja v naravi. Vendar nasprotna udeleženka ni konkretizirala škode, ki naj bi ji pri tem nastala.

11. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je nasprotna udeleženka zgolj pavšalno zatrjevala, da uveljavlja škodo zaradi poseka dreves in grmovij. Ni podrobneje navedla, v čem konkretno naj bi bila prikrajšana. Kaj naj bi znesek škode sploh predstavljal. Prav tako posebne simbolne vrednosti ni dokazala, kar tudi po vloženi pritožbi ni več sporno. Posekano rastje (les) bo ostalo v lasti nasprotne udeleženke, kar je sodišče prve stopnje pojasnilo v 29. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa.2 Kakšno nadomestilo naj bi zahtevala nasprotna udeleženka za posek dreves in grmovij tako iz trditev ni jasno razvidno. Kot je že pravilno pojasnilo sodišče prve stopnje, pa izvedba dokaza ne more nadomestiti pomanjkljive trditvene podlage. Udeleženec postopka mora najprej postaviti konkretne trditve, ki jih nato dokazuje z ustreznim dokaznim predlogom.

12. Drži pa pritožbena navedba, da je ugotavljanje sodišča prve stopnje v 19. točki obrazložitve o morebitnih nastalih koristih za sosednjo nepremičnino parc. št. 0000 3200/3 zgolj hipotetično in nepotrebno predvidevanje bodočih dogodkov, nerelevantnih za odločitev v tej zadevi.

13. Pritožbeni očitki niso neutemeljeni. Ker tudi kršitev, ki jih pritožbeno sodišče preizkusi po uradni dolžnosti, ni našlo (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP), je pritožbo nasprotne udeleženke zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku, ZNP-1).

14. V postopku za dovolitev nujne poti velja posebno pravilo o stroških. Postopek se vodi izključno v interesu predlagatelja. Zato predlagatelj trpi skupne stroške postopka in mora povrniti drugim udeležencem stroške, ki so jih imeli zaradi postopka (179. člen ZNP-1). Kljub neuspehu nasprotne udeleženke s pritožbo, ji mora predlagateljica povrniti pritožbene stroške. Upoštevaje vrednost storitve v nepravdnem postopku za določitve nujne poti, ji je pritožbeno sodišče za vložitev pritožbe priznalo 200 točk po tar. št. 24/3 Odvetniške tarife (OT), za konferenco s stranko 100 točk po tar. št. 43/1 OT, 2 % materialnih stroškov (6 točk) po tretjem odstavku 11. člena OT in 22 % DDV ter plačano sodno tako v višini 100 EUR, kar ob vrednosti odvetniške točke 0,60 EUR skupaj znese 323,99 EUR. V primeru zamude bo predlagateljica dolgovala tudi zakonske zamudne obresti, ki tečejo od poteka 15-dnevnega roka od prejema odločitve sodišča druge stopnje do plačila (378. členom OZ).

1 A. Berden, komentar k 89. členu SPZ v; M. Juhart in drugi, Stvarnopravni zakonik s komentarjem, GV Založba, Ljubljana 2004, str. 468. 2 Sodišče prve stopnje je v 29. točki obrazložitve zmotno poimenovalo udeleženki, iz celotnega konteksta obrazložitve pa jasno izhaja, da bo posekano rastje še vedno ostalo v lasti nasprotne udeleženke, kot lastnice služečega zemljišča in ne predlagateljice.