Jedro

Pravilna je pritožbena ugotovitev, da vprašanje, ali je oseba sposobna ustrezno poskrbeti za svoje pravice in koristi, še zdaleč ni le »dejanske« narave in da se zato sodišče pri iskanju odgovora nanj ne more »enostavno« nasloniti zgolj na mnenje izvedencev psihiatrične (psihološke) stroke. Ugotovitve z njihovega področja so mu seveda v veliko pomoč, vendar pa gre nazadnje predvsem za pravno presojo (povezano z razlago pravnega pojma »ustrezne skrbi za pravice in korist«), kar pa je (prvenstveno) nedvomno naloga sodišča.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. S sklepom z dne 9.1.2014 je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog Okrožnega državnega tožilstva v Krškem za delni odvzem poslovne sposobnosti nasprotnemu udeležencu. S sklepom z dne 26.2.2014 pa je odločilo, da se pooblaščenki in začasni skrbnici nasprotnega udeleženca (odvetnici N.) prizna nagrada in stroški v skupni višini 3.032,20 EUR (1. točka izreka) ter da skupne stroške v višini 3.509,40 EUR trpita vsak do polovice (to je do višine 1.754,70 EUR) predlagatelj in nasprotni udeleženec (2. točka izreka).

2. Zoper prvi sklep se pritožuje predlagatelj, zoper drugega pa nasprotni udeleženec in skrbnik za poseben primer.

3. Predlagatelj se pritožuje zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja in pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep spremeni ter nasprotnemu udeležencu delno odvzame opravilno sposobnost (in sicer za sodne postopke ter za področje urejanje upravno pravnih zadev, razen za enostavne upravne zadeve, ki so opredeljene z uredbo o določitvi enostavnih upravnih zadev, za katere ni potrebno opravljati strokovnega izpita iz upravnega postopka) oziroma sklep sodišča prve stopnje razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje pred drugim sodnikom. Zmotno naj bi bilo stališče sodišča prve stopnje, da pri nasprotnem udeležencu ni podano takšno psihofizično stanje, da zaradi tega ne bi bil sposoben sam skrbeti zase in za svoje pravice. Zaključek, da pri nasprotnem udeležencu ni podano zdravstveno stanje v tolikšni meri, da to vpliva na njegovo zmožnost in sposobnost skrbeti sam zase in za svoje pravice ter koristi, naj bi bil v nasprotju z ugotovitvami izvedenskega mnenja, ki ga je podala Komisija za fakultetna izvedenska mnenja. V nadaljevanju pritožnik obširno navaja, kaj naj bi izhajalo iz tega mnenja. Iz njega naj bi med drugim izhajalo, da je klinično psihološki pregled pokazal, da je pri nasprotnem udeležencu v primeru, da je kompleksnost situacije večja, njegovo sklepanje in mišljenje manj učinkovito, sposobnosti abstraktnega mišljenja pa so manj učinkovite. Ugotovljeno naj bi bilo, da se kažejo težave na področju stika z realnostjo in realitetne kontrole, da kažejo se znaki obsesivno kompulzivnega delovanja, prisotni pa so tudi znaki dekompenzacije in povišane anksioznosti. V bolj kompleksnih situacijah naj bi izgubil stik z realnostjo, vodile naj bi ga le še lastne predstave preokupacije in pa že prevalentne ideje, ki usmerjajo njegovo ravnanje do absurdnih stopenj in vzorcev. V stopnjevani stiski ob dodatnih občutjih ogroženosti naj bi postal tudi impulziven in svojega napetega emocionalnega vzburjenja ne obvladuje, zaradi česar so možni destruktivni preboji. Zaradi njegovega ravnanja, ki izhaja iz osebnostnih značilnosti in utirjenih nefunkcionalnih obrambnih mehanizmov, naj bi dejansko sam sebi in svojim bližnjim delal škodo. V nadaljevanju pritožnik omenja, kaj naj bi izvedenca T. R. in M. Ž. T. izpovedala ob zaslišanju na obravnavi. Glede na takšno diagnostiko, ki naj bi bila pisana v sedanjiku, pri čemer izvedenka ni mogla ovreči, da zaradi ugotovljene obsesivne kompulzivne motnje v bolj kompleksnih situacijah nasprotni udeleženec ponovno ne bi izgubil stika z realnostjo, je moč po mnenju pritožnika zaključiti, da pri nasprotnem udeležencu je podan drug vzrok, ki vpliva na njegovo psihofizično stanje tako močno, da izgubi stik z realnostjo in posledično ni sposoben skrbeti za svoje koristi (kar sta oba izvedenca obrazložila v podanem izvedenskem mnenju kot tudi v ustni izpovedbi). Pritožnik opozarja na dopis drugega izvedenca dr. M. K. z dne 4.6.2013, s katerim je obvestil sodišče prve stopnje o vseh nevšečnostih, ki mu jih je povzročil nasprotni udeleženec dne 12.4.2012. Navaja, kaj naj bi zapisal izvedenec K. in kaj naj bi se dogajalo dne 14.4.2012. Šele zatem, ko je nasprotni udeleženec s svojim agresivnim ravnanjem dosegel, da je izvedenec K. izrazil željo, da se ga razreši kot izvedenca v tej nepravdni zadevi, je podal vlogo datirano z dne 1.7.2013 na Okrožno sodišče v Krškem, iz katere izhaja, da umika oziroma odstopa od pregona pri omenjenem sodišču zoper osebe po seznamih, ki jih je predlagatelj v spis vložil. Tudi to vlogo pa bi bilo potrebno proučiti, da bi se videla resnična volja nasprotnega udeleženca. Iz tega, kar naj bi iz omenjene vloge izhajalo, je moč zaključiti, da odstop od kazenskega pregona ni resnična volja nasprotnega udeleženca (kot dokaz njegovega drugačnega dojemanja kazenskih postopkov v danem trenutku). Do umika oziroma do odstopa od kazenskega pregona s strani nasprotnega udeleženca je prišlo zaradi potreb nepravdnega postopka in zaradi vpliva pooblaščenke. Ali je nasprotni udeleženec zaradi obsesivno kompulzivne motnje, ki ga v kompleksnih situacijah pripelje do izgube stika z realnostjo, sposoben sam skrbeti zase, za svoje pravice in koristi, je pravno vprašanje, na katero mora odgovoriti sodišče ob upoštevanju vsakega dokaza posebej in vseh skupaj. Ni naloga izvedenca medicinske (psihološke ali psihiatrične) stroke, da odgovori na pravno in dejansko vprašanje, v kolikšni meri ugotovljeno zdravstveno oziroma psihofizično stanje vpliva na zmožnost in sposobnost osebe skrbeti sama zase, za svoje pravice ter koristi (sploh v povezavi delnega odvzema). Navedena dejstva mora ugotoviti sodišče ob upoštevanju preiskovalnega načela. Še manj se izvedenec medicinske (psihološke ali psihiatrične) stroke lahko opredeli do upravno-pravnih postopkov in sodnih postopkov, saj ni pravnik. Tudi iz izvedenskega menja izhaja, da izvedenka psihiatrične stroke ni usposobljena za izpostavljanje razlik med upravno-pravnimi zadevami in sodnimi postopki. Pri tem bi moralo sodišče upoštevati navedbe in dokaze, ki jih je predlagatelj vložil v spis (v odgovoru na vlogo nasprotnega udeleženca) z dne 12.3.2013, v katerem je s podrobno analizo opisal določene upravne zadeve, ki so nasprotnega udeleženca privedle do vložitve ovadb zoper najmanj 279 oseb ter nato do najmanj 44 sodnih postopkov (kjer je bil nato zaradi nerazumevanja upravnih odločb sam tudi obdolžen oziroma je po zavrženju prevzemal pregon vlagal ovadbe in prevzemal pregon zoper tožilce in sodnike). Poleg navedenih upravnih zadev je sprožil veliko število upravnih postopkov na Občini B. (16) in Občini K. (30). To izhaja iz odgovora Občine B. z dne 7.3.2013 in odgovora Občine K. z dne 6.2.2013, kar je predlagatelj vložil v spis. Sodišče prve stopnje tega ni upoštevalo in je zaključilo le na podlagi poizvedb narejenih pri Davčnem uradu B., Upravni enoti B. in Upravni enoti K. ter Centru za socialno delo X. Sodišče tudi ni upoštevalo maila z dne 12.3.2013, ko je Občina K. na Okrožno državno tožilstvo v Krškem posredovala pisanje A. A. z dne 11.3.2013, ki ga je naslovil na Veleposlaništvo J. v Sloveniji. Sodišče ni navedlo razlogov, zakaj pri odločitvi ni upoštevalo, koliko informacij javnega značaja je zahteval nasprotni udeleženec za postopke, ki jih je sprožal. Podatke o teh postopkih pa je predlagatelj sodišču posredoval z vlogo oziroma odgovorom na pripravljalni spis z dne 12.3.2013. Pritožnik opozarja, da je nasprotni udeleženec vložil kar 77 prošenj za dodelitev brezplačne pravne pomoči, od katerih mu jih je bilo odobreno 16, kar izhaja iz dopisa Okrožnega sodišča v Krškem z dne 28.2.2013, ki ga sodišče prve stopnje ni preučilo skupaj z drugimi zbranimi dokazi. Pri oceni škode, ki jo je s svojimi ravnanji povzročil nasprotni udeleženec, sodišče ni upoštevalo, da je brez vsake selekcije vlagal ovadbe in sprožal postopke zoper funkcionarje, upravne delavce, da mu je bila zato odobrena tudi brezplačna pravna pomoč in da je bil zaradi svojstvene razlage pravnih norm v vseh postopkih neuspešen in celo tudi sam obsojen. Škoda za nasprotnega udeleženca bi bila tudi, v kolikor bi se ga kazensko preganjalo za krive ovadbe. Iz kazenske zadeve I Kpd 6892/2010 (zaradi kaznivega dejanja krive ovadbe) je razvidno, da je zaradi nerazumevanja vzletišča K. - K. ogrožal sebe in druge, ko je ob pristajanju letala zapeljal na vzletišče. Da trenutno nasprotni udeleženec ne vlaga novih ovadb in da je nekaj obstoječih zadev umaknil, naj bi bilo potrebno pripisati temu postopku in še bolj vlogi skrbnice za poseben primer oziroma pooblaščenke. Da bi se brez zdravljenja, katerega izvedenka T. ni ugotovila, njegovo stanje toliko izboljšalo, da v bodoče ne bi več ponovil tovrstnih dejanj, ki sta jih izvedenca opisala kot kompleksne situacije, izvedenka ni navedla. Potrebno naj bi bilo upoštevati tudi navedbe izvedenca K. z dopisa z dne 4.6.2013 (ko je zapisal, da se je očitno nasprotni udeleženec glede na podatke v spisu uspel potuhniti in ni pisal novih ovadb, ker se bolezenski proces nadaljuje in poglablja). Ko je nasprotni udeleženec s svojimi ravnanji dosegel, da izvedenec K. ni napisal še novega dopolnilnega izvedenskega mnenja in je prosil za razrešitev, je očitno zaradi vpliva pooblaščenke in skrbnice za poseben primer potem s Fakultetno komisijo kot izvedencem sodeloval drugače kot pred tem z izvedencema M. in K. Potrebno naj bi bilo upoštevati tudi mail J. Č. iz Vrhovnega državnega tožilstva v Ljubljani z dne 25.11.2013, dopis Okrožnega sodišča v Kranju z dne 25.11.2013, dopis Okrožnega sodišča v Novem mestu z dne 26.11.2013 in dopis Okrajnega sodišča v Novem mestu z dne 26.11.2013, iz katerih izhaja, da je nasprotni udeleženec vlagal ovadbe, prevzemal kazenske pregone in sprožal kazenske postopke tudi pri drugih državnih tožilstvih in sodiščih izven območja Okrožnega sodišča v Krškem. Tako naj bi bili v teku še štirje kazenski postopki zoper državne tožilce in sodnike (in sicer pri Okrožnem sodišču v Kranju, pri Okrožnem sodišču v Novem mestu in pred Okrajnim sodiščem v Novem mestu). Sprožanje številnih kazenskih postopkov zaradi nerazumevanja sodnih odločb nima lahko posledice samo zoper nasprotnega udeleženca (zaradi krive ovadbe), temveč ob prevzemanju pregona in vlaganju obtožb zoper tožilce, sodnike in druge uradne osebe tudi za njih, saj se ti lahko znajdejo v kazenskih postopkih, v posledici česar so lahko suspendirani z delovnih mest do končanja kazenskih postopkov. In to samo zaradi tega, ker nasprotni udeleženec ne razume sodnih odločb in se (kot je sam navedel) s tem izobražuje. Sodna izvedenka T. pa je dejala, da so ti postopki absurdni. Kazenski postopki zaradi krivih ovadb so res lahko bodoče dejstvo, vendar število zavrženih ovadb, ki so vezani na isti dogodek, pomeni, da so ti postopki (če bi se zaključilo, da je z A. A. vse v redu) realnost. Z neustreznim interpretiranjem istega izvedenskega mnenja za potrebe nepravdnega postopka je moč zaiti v začaran krog, ko v kazenskih postopkih nasprotni udeleženec ne bi bil odgovoren zaradi izgube stika z realnostjo (v kompleksnih situacijah, kjer je potrebno abstraktno mišljenje in se počuti ogroženega), v nepravdnem postopku pa na podlagi istega izvedenskega mnenja njegove osebnostne značilnosti in dejanja izhajajoče iz njih ne pomenijo vzroka, ki bi na njegovo psihofizično stanje vplivalo v tolikšni meri, da bi zaradi njih ne bi bil sposoben skrbeti zase in svoje koristi. Navedeno pomeni, da A. A. lahko toži uradne in druge osebe, ki njegovim navedbam in zahtevam v posledici nerazumevanja upravnih in sodnih odločb niso sledile, medtem ko sam za svoja ravnanja ne more biti odgovoren.

3. Odgovor na pritožbo sta vložila nasprotni udeleženec in skrbnik za posebni primer. Sklicujeta se na obrazložitev razvidno iz izpodbijanega sklepa, na izvedensko mnenje Medicinske fakultete (Komisije za fakultetna izvedenska mnenja) izdelano v tem postopku ter na izpovedbi izvedenke psihiatrične stroke M. T. in izvedenca za klinično psihologijo T. R. ter pritožbenemu sodišču predlagata, da pritožbo zavrne (vse s stroškovno posledico).

4. Zoper sklep o stroških z dne 26.2.2014 se iz vseh pritožbenih razlogov pritožujeta nasprotni udeleženec in skrbnik za posebni primer in pritožbenemu sodišču predlagata, da izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje oziroma da ga spremeni tako, da stroške nasprotnega udeleženca (odmerjene v točki 1 sklepa) naloži v plačilo predlagatelju, prav tako pa mu naloži tudi vse skupne stroške postopka. Poudarja, da se je predmetni postopek vodil na predlog ODT (torej v javnem interesu). Poleg tega pa je bil predlog v celoti zavrnjen. Ker tega ni upoštevalo, je sodišče prve stopnje nepopolno (zmotno) ugotovilo dejansko stanje. Sklicuje se na peti odstavek 35. člena ZNP, 114. člen ZUP in na sodno prakso (iz katere izhaja, da je pri odvzemu poslovne sposobnosti v zvezi s stroški potrebno upoštevati, da se z odvzemom poslovne sposobnosti posamezniku onemogoča, da bi sam odločal o svojih pravicah in koristih, sam oblikoval svojo voljo ter nastopal samostojno v pravnem prometu). Zato je postopek primerljiv s postopki sprejema na zdravljenje oziroma obravnavo, kot jih obravnava Zakon o duševnem zdravju. Čeprav njegova specialna ureditev o stroških postopka ni neposredno uporabna v tem postopku, pa sodna praksa opozarja na določila po katerih se stroški postopka po ZDZdr krijejo iz sredstev sodišča (68. člen ZDZdr; pritožba se sklicuje na sklep VSL I Cp 4056/2011 z dne 20.7.2012). Ker je v konkretnem primeru predlagatelj ODT, bi moralo sodišče povrnitev stroškov naložiti njemu oziroma odločiti, da se krijejo iz sredstev sodišča. Z naložitvijo kakršnega dela stroškov v plačilo nasprotnemu udeležencu oziroma opustitvijo naložitve stroškov nasprotnega udeleženca državnemu proračunu je kršena pravica do enakega varstva pravic (iz 22. člena Ustave RS), pravica do sodnega varstva (iz 23. člena Ustave RS) in tudi kršitev enakosti pred zakonom (iz 24. člena Ustave RS).

5. Predlagatelj na pritožbo ni odgovoril. 6. Pritožbi sta utemeljeni.

7. Pritožnica je že v postopku na prvi stopnji (sedaj pa tudi v pritožbi) pravilno opozarjala, da v okvir »drugega vzroka«, ki vpliva na psihofizično stanje tako, da oseba ni sposobna skrbeti sama zase, za svoje pravice in koristi, sodijo tudi posameznikove osebne oziroma značajske značilnosti osebe (44. člen ZNP (1)). Razlogi za odvzem poslovne sposobnosti namreč niso navedeni taksativno, ampak primeroma, kar pomeni, da med njih ne sodijo le duševne bolezni, duševna zaostalost in odvisnost od alkohola ali mamil, ampak tudi drugi vzroki. Takšno jasno stališče je bilo zavzeto že v sklepu tukajšnjega sodišča I Cp 340/2003 z dne 19.3.2003. Tudi osebne oziroma karakterne značilnosti osebe so namreč lahko po svoji naravi oziroma intenziteti take, da osebi podobno kot duševne bolezni oziroma motnje preprečujejo, da bi ustrezno skrbela za svoje pravice in koristi. Tega sodišče prve stopnje pri svoji odločitvi (neupravičeno) ni upoštevalo, saj se je na eni strani osredotočilo predvsem na obstoj duševnih motenj (duševne bolezni), na drugi strani pa je kljub omenjanju ugotovitev izvedenke psihiatrične stroke M. Ž. T. (glej zadnji odstavek na 6. strani obrazložitve izpodbijanega sklepa) obstoja osebnih lastnosti oziroma značilnosti nasprotnega udeleženca, ki vplivajo na njegovo razsodnost in povzročajo neustrezne in realnosti neprilagojene vzorce, štelo, da te ne predstavljajo relevantnega vzroka. Pravilna je tudi pritožbena ugotovitev, da vprašanje, ali je oseba sposobna ustrezno poskrbeti za svoje pravice in koristi, še zdaleč ni le »dejanske« narave in da se zato sodišče pri iskanju odgovora nanj ne more »enostavno« nasloniti zgolj na mnenje izvedencev psihiatrične (psihološke) stroke. Ugotovitve z njihovega področja so mu seveda v veliko pomoč, vendar pa gre nazadnje predvsem za pravno presojo (povezano z razlago pravnega pojma »ustrezne skrbi za pravice in korist«), kar pa je (prvenstveno) nedvomno naloga sodišča. 8. Kljub temu, da je izvedenka T. na 10. strani mnenja z dne 7.10.2013 (v okviru prvega odgovora) navedla, da pri nasprotnem udeležencu ni podana takšna vrsta ali narava duševnih motenj, ki bi mu zmanjševala zmožnosti ali sposobnosti, da bi sam skrbel zase, za svoje pravice in koristi (na kar se v izpodbijanem sklepu prvenstveno opira sodišče prve stopnje), pa je v nadaljevanju (pa tudi že pred tem) jasno opozorila, da so pri slednjem podane takšne osebne značilnosti (obsesivno kumpulzivne značilnosti) oziroma utirjeni nefunkcionalni obrambni mehanizmi, zaradi katerih (v kompleksnejših situacijah, ko naj bi se čustveno vzburil oziroma doživljal tesnobo) prihaja v stanje, ko očitno ni sposoben ustrezno poskrbeti za svoje pravice, niti ustrezno presojati kdaj drugemu (posredno pa s tem seveda tudi sebi) povzroča škodo. Tako je že iz samih končnih zaključkov, ki se nahajajo na zadnji strani izvedenskega mnenja z dne 7.10.2013, jasno razvidno, da na razsodnost nasprotnega udeleženca intenzivno vplivajo omenjene osebne značilnosti in neustrezni (realnosti neprilagojeni) vzorci vedenja (ki iz teh značilnosti izhajajo). Zaradi ravnanj (kot izhajajo iz njegovih osebnih značilnosti in utirjenih nefunkcionalnih obrambnih mehanizmov) pa naj bi dejansko sam sebi in svojim bližnjim povzročal škodo. Na 8. strani mnenja je izvedenka poudarila, da nasprotni udeleženec v bolj kompleksnih situacijah izgubi stik z realnostjo, da ga vodijo le še lastne predstave preokupacije in že prevalentne ideje, ki usmerjajo njegova ravnanja do absurdnih stopenj in vzorcev, prav tako izgubi sposobnost zadostne (samo)kritičnosti. Na 9. strani mnenja pa ugotavlja, da v takih kompleksnih situacijah visoka raven anksioznosti pri njem še stopnjuje vztrajanje v vedenju, ki ne prenese prave rešitve, kar še povečuje njegovo tesnobo in utrjuje spiralo stopnjevanja in širjenja neučinkovitega vedenja. Tako ob stopnjevani stiski ob dodatnih občutkih ogroženosti postane impulziven in svojega napetega emocionalnega vzburjenja ne obvladuje, zaradi česar so možni destruktivni preboji. Ob zaslišanju na naroku dne 11.12.2013 je izvedenka (na vprašanje postavljeno s strani predlagatelja) pojasnila, da naj bi v primerih, ko nasprotni udeleženec izgubi stik z realnostjo, slednji sicer lahko poskrbel za svoje pravice, vendar na »svoj način in da si pri tem lahko tudi škodi«. Takšno stanje oziroma omenjene značilnosti nasprotnega udeleženca (kot je to razvidno iz ugotovitev izvedenke in kar je sodišče prve stopnje neupravičeno zanemarilo) pa očitno vodijo tudi do vlaganja enormnega števila različnih (predvsem kazenskih) pravnih sredstev in vlog, ne da bi se nasprotni udeleženec pri tem očitno dobro zavedal, kakšno potencialno škodo s tem povzroča tako drugim kot posredno (posledično) sebi (2).

9. Kljub tem predhodnim ugotovitvam pritožbeno sodišče ni moglo samo odločiti o zadevi oziroma spremeniti odločitve sodišča prve stopnje, saj bi na tem za pravice posameznika občutljivem (pomembnem) področju nasprotnemu udeležencu odvzelo pravico do pritožbe oziroma pravnega sredstva. Iz tega razloga je bilo potrebno izpodbijano odločitev razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v ponovno odločanje (3) (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP), v katerem naj slednje upošteva (tudi) omenjene ugotovitve. Posledično je bilo potrebno ugoditi tudi pritožbi nasprotnega udeleženca oziroma skrbnika za poseben primer zoper odločitev o stroških (sklep z dne 26.2.2014), saj je ta vezana na odločitev o glavni stvari. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).

(1) Zakon o nepravdnem postopku, Ur. list SRS, št. 30/86, s kasnejšimi spremembami

(2) Vse to je bilo natančno pojasnjeno že v okviru 7. točke obrazložitve v tem postopku izdanega sklepa tukajšnjega sodišča II Cp 2657/2011 z dne 15.2.2012. (3) Predlagateljica je v pritožbi predlagala, da se zadeva v ponovljenem postopku dodeli drugemu sodniku, a pritožbeno sodišče ocenjuje, da razlogi, za kaj takega niso izkazani (356. člen ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).