Jedro

Ključno za presojo v predmetni prekrškovni zadevi namreč je, ali je za odreditev strokovnega pregleda obdolžencu obstajal sum, da je obdolženec kot udeleženec cestnega prometa vozil pod vplivom prepovedanih substanc. Poslujoči policist je to ugotovil ne le na podlagi rezultata hitrega testa v slini, temveč tudi na podlagi rezultatov preliminarnega postopka, v katerem je bilo ugotovljeno, da ima obdolženec pordele oči, da je pri njem prisoten horizontalni drget oči ter horizontalni in vertikalni drget oči v končnih položajih in nemirnost pri usmerjenosti oči k izbranim točkam, obstajala pa ni niti reakcija zenic na osvetlitev. Že navedene okoliščine so povsem zadostovale za obstoj utemeljenega suma, da obdolženec kot udeleženec v cestnem prometu vozi pod vplivom prepovedanih substanc, zaradi česar mu je prvostopno sodišče s sklepom opr. št. PR 254/2018 z dne 19. 3. 2018 tudi začasno odvzelo njegovo veljavno vozniško dovoljenje.

Izrek

I. Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

II. Obdolženec je dolžan plačati sodno takso za pritožbo v višini 255,00 (dvesto petinpetdesete 00/100) EUR v roku 15 dni po vročitvi te sodbe.

Obrazložitev

1. Prvostopno sodišče je z izpodbijano sodbo spoznalo obdolženca za odgovornega ravnanja v nasprotju z določbo desetega odstavka člena 107 ZPrCP in mu na podlagi dvanajstega odstavka tega istega zakonitega določila izreklo sankcijo in sicer globo 1.200,00 EUR EUR in pa stransko sankcijo 18 (osemnajst) kazenskih točka (KT) za prekršek, storjen z motornim vozilom kategorije B. V plačilo mu je naložilo tudi sodno takso in stroške postopka.

2. S tako odločitvijo se obdolženec ne strinja in v pravočasno vloženi pritožbi po svojem zagovorniku uveljavlja bistvene kršitve določb postopka o prekršku iz 8. točke prvega odstavka člena 155 ZP-1, kršitev materialnega prava (člen 156 ZP-1 v zvezi z desetim odstavkom člena 107 ZPrCP), pritožuje pa se tudi zaradi kršitve določbe člena 29 Ustave RS (pravica do poštenega postopka) in pa zaradi zmotno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja ter predlaga, da se pritožbi ugodi tako, da se sodba razveljavi in vrne zadeva prvemu sodišču v ponovljen postopek z napotilom k izvedbi dodatnih dokazov.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. V nasprotju s pritožbenimi navedbami pritožbeno sodišče ob uradnem preizkusu izpodbijane sodbe (člen 159 ZP-1) ugotavlja, da se prvostopnemu sodišču pri razsoji v predmetni prekrškovni zadevi ni pripetila nobena izmed bistvenih kršitev določb postopka o prekršku iz 1., 5., 6., 7. in 8. točke prvega odstavka člena 155 ZP-1, na škodo obdolženca pa tudi ni bila prekršena nobena materialna določba Zakona ali predpisa, ki določa prekršek (člen 156 ZP-1).

5. V okviru pritožbenega razloga bistvenih kršitev določb postopka pritožba sodbi sodišča prve stopnje očita kršitev iz 8. točke prvega odstavka člena 155 ZP-1, ker sodba nima razlogov o zatrjevanju glede prisotnosti kokaina v obdolženčevem organizmu, razlogi o odklonitvi kontrolnega pregleda pa so postopkovno nerazjasnjeni, saj v nasprotju z določbo člena 29 Ustave RS obdolžencu glede prostovoljnosti ali napeljanosti k neopravi strokovnega pregleda, kot je obdolženec sam navajal, v nasprotju s trditvijo predlagatelja obdolžencu ni bilo omogočeno soočenje s policistom, ki je izvajal postopek in ki je bil tudi prisoten pri opravi hitrega testa na droge. Take pritožbene navedbe so neutemeljene.

6. Prvostopno sodišče je na podlagi zagovora obdolženca, ki je v bistvenem povzet v izpodbijano sodbo in v katerem je obdolženec v dejanskem smislu priznal odklonitev strokovnega pregleda zaradi predhodnega posveta s stricem, ki mu je slednje tudi odsvetoval iz razloga plačila stroškov ter na podlagi listinske dokumentacije, ki je bila priložena k obdolžilnemu predlogu, zlasti zapisnika o preliminarnem postopku, to je zapisnika o postopku za prepoznavo znakov oziroma simptomov, ki so posledica prepovedanih drog, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi v organizmu in njihovih presnovkov, ki zmanjšujejo njegovo sposobnost za varno vožnjo (priloga A1), ki ga izpostavlja tudi pritožba zaključilo, da ni nobenega dvoma o tem, da je obdolženec strokovni pregled, ki mu je bil odrejen s prej navedenim zapisnikom, tudi odklonil. 7. Pritožba sicer pravilno povzema, da iz samega zapisnika o preliminarnem postopku izhaja le ugotovitev poslujočega policista, da je sredstvo za hitro ugotavljanje prisotnosti prepovedanih substanc v slini (Drug Wipe-6S) pokazal pozitiven rezultat in da iz zapisnika ne izhaja navedba iz obdolžilnega predloga, da je bil test sline pozitiven na kokain, vendar pa je slednje potrdil tudi sam obdolženec v svojem zagovoru, čeprav je res, da je zanikal, da bi kadarkoli kokain sploh užival in da mu je ta najverjetneje bil podtaknjen v pijačo. Slednje pa za presojo utemeljenosti tako vloženega obdolžilnega predloga ni bistveno. Ključno za presojo v predmetni prekrškovni zadevi namreč je, ali je za odreditev strokovnega pregleda preizkušancu, to je obdolžencu obstajal sum, da je obdolženec kot udeleženec cestnega prometa vozil pod vplivom prepovedanih substanc. Poslujoči policist je to ugotovil ne le na podlagi rezultata hitrega testa v slini, temveč tudi na podlagi rezultatov preliminarnega postopka, v katerem je bilo ugotovljeno, da ima obdolženec pordele oči, da je pri njem prisoten horizontalni drget oči ter horizontalni in vertikalni drget oči v končnih položajih in nemirnost pri usmerjenosti oči k izbranim točkam, obstajala pa ni niti reakcija zenic na osvetlitev. Že navedene okoliščine so povsem zadostovale za obstoj utemeljenega suma, da obdolženec kot udeleženec v cestnem prometu vozi pod vplivom prepovedanih substanc, zaradi česar mu je prvostopno sodišče s sklepom opr. št. PR 254/2018 z dne 19. 3. 2018 tudi začasno odvzelo njegovo veljavno vozniško dovoljenje.

8. Po povedanem je torej tako, kot izhaja tudi iz ugotovitev v izpodbijani sodbi nedvomno obstajal sum za odredil strokovnega pregleda že na tej podlagi kljub hibi, da iz istega zapisnika ne izhaja natančnejša ugotovitev o tem, na katero prepovedano substanco je bil test sline pozitiven, kajti obdolžencu, ki je prej navedeni zapisnik o preliminarnem postopku lastnoročno podpisal brez vsakršnih pripomb se namreč ne očita vožnja pod vplivom prepovedanih substanc, temveč odklonitev strokovnega pregleda za ugotavljanje prisotnosti prepovedanih drog, psihoaktivnih zdravil in drugih psihoaktivnih snovi, za kar zadostuje že zakonito odrejen strokovni pregled, ki pa je v tem primeru tako, kot pravilno in z jasnimi razlogi ugotavlja tudi prvostopno sodišče (točka 5 obrazložitve) tudi obstajal. Po povedanem torej pritožbeni očitek o pomanjkanju razlogov za odreditev strokovnega pregleda, kot neutemeljeno navaja pritožba (8. točka prvega odstavka člena 155 ZP-1), ne vzdrži. 9. V nadaljevanju pritožba izpostavlja, da sodišče v nasprotju s členom 29 Ustave RS ni zaslišalo obremenilnih prič - policistov in jih soočilo z obdolžencem, zlasti, ker v konkretnem primeru naj ne bi šlo za odločno odklonitev strokovnega pregleda, temveč za očitno zavajajoči vpliv policistov na obdolženčevo odločitev. S takimi pritožbenimi navedbami, pa pritožba ne uveljavlja pritožbeni razlog kršitev materialnega prava, temveč zmotno oziroma nepopolno ugotovitev dejanskega stanja, ki pa so neutemeljene.

10. Kot je bilo že predhodno pojasnjeno, obdolženec svoje odločitve v zvezi z odklonom strokovnega odklona pri problematiziral v odnosu do prisotnih policistov, ki so mu po predhodnem posvetu z njegovim stricem, naj odkloni strokovni pregled v izogib stroškov le navedli, da razpolagajo z rezultatom o prisotnosti kokaina (″liziko″), nato pa je sledila obdolženčeva odločitev, da strokovnega pregleda ne opravi. V svojem zagovoru pa morebitnega vpliva policistov na sprejeto odločitev obdolženec ni problematiziral in tudi ni predlagal zaslišanje poslujočih policistov, saj je v dejanskem smislu odklonitev strokovnega pregleda tudi priznal, zato je s takšnim, prvič v pritožbenih navedbah izpostavljenim dokaznim predlogom o zaslišanju policistov in soočenju z obdolžencem tudi prekludiran. Prvostopno sodišče pa je glede na izveden dokazni postopek, zlasti obdolženčev zagovor, ki ga je presojalo v kontekstu vseh priloženih listinskih dokazov, zlasti zapisnika o preliminarnem postopku, pravilno zaključilo, da je na ta način dejansko stanje v predmetni prekrškovni zadevi dovolj razjasnjeno, zato tudi po oceni pritožbenega sodišča ni bilo nobene potrebe po izvedbi dodatnih dokazov.

11. Prvostopno sodišče je torej pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje, prepričljivo se je izjasnilo tudi o obdolženčevi krivdi, nato pa obdolžencu izreklo tudi zakonito sankcijo, ki jo je pritožbeno sodišče preizkusilo le ob uradnem preizkusu (člen 159 ZP-1) in ugotovilo, da poseg vanjo po pritožbenem sodišču ni potreben, po sami višini pa pritožba izrečene sankcije ni problematizirala.

12. Ker pritožbeno uveljavljani razlogi niso utemeljeni, obdolžencu pa tudi ni bila kršena pravica do poštenega postopka (člen 29 Ustave RS), je bilo potrebno tako pritožbo obdolženčevega zagovornika, ki je neutemeljena, zavrniti (tretji odstavek člena 163 ZP-1) v odsotnosti kršitev, na katere pritožbeno sodišče vselej pazi uradoma (člen 159 ZP-1).

13. Obdolženec s pritožbo ni uspel, zato bo v skladu z določbo prvega odstavka člena 147 ZP-1 moral poravnati pritožbene stroške - sodno takso v višini 255,00 EUR. Ta je odmerjena v skladu s tar. št. 8111 in 8114 Zakona o sodnih taksah (ZST-1), torej faktor 1,5 od zneska 170,00 EUR, k plačilu le-te pa bo obdolženec pozvan po prvostopnem sodišču.