Jedro

Razmerje med uporabnikom in distribucijskim operaterjem je javnopravno razmerje med izvajalcem javne službe in uporabnikom storitve. Ker tožba na plačilo zneska 73.727,16 EUR temelji na zatrjevanjih o neupravičenem odjemu električne energije, gre torej za institut javnega prava po posebnih določbah SONDSEE.

Izrek

I.Pritožbi se ugodi, sodba sodišča prve stopnje se razveljavi in se tožba zavrže.

II.Tožeča stranka je dolžna toženi stranki v roku 15 dni od prejema sklepa sodišča druge stopnje povrniti stroške postopka v znesku 1.922,09 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila.

Obrazložitev

1.Z izpodbijano sodbo (pravilno sklepom) je sodišče prve stopnje zavrglo tožbo v delu, ki glasi: "1. Sklep o izvršbi VL 68201/2022 z dne 26. 9. 2022 ostane v veljavi." (I. točka izreka). Odločilo je, da je tožena stranka v roku 15 dni dolžna plačati tožeči stranki 73.727,16 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 16. 7. 2022 dalje, do plačila (II. točka izreka). Zavrnilo je tožbeni zahtevek za zakonske zamudne obresti za čas pred 16. 7. 2022 (III. točka izreka). Toženi stranki je naložilo tožeči stranki povrniti 100% njenih pravdnih stroškov. O višini stroškov pa bo odločeno s posebnim sklepom po pravnomočnosti te sodbe (IV. točka izreka).

2.Tožena stranka (v nadaljevanju toženec) vlaga pritožbo zoper II. in IV. točko izreka izpodbijane sodbe iz vseh pritožbenih razlogov iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Zatrjuje kršitev 3., 8., 14. in 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Navaja, da tožeča stranka (v nadaljevanju tožnica) ni aktivno legitimirana za uveljavljanje zahtevka, poleg tega pa je bilo odločeno o sporu, ki ne sodi v sodno pristojnost. Graja zmotno uporabo materialnega prava, pri tem zatrjuje

exceptio legalis

glede Sistemskih obratovalnih navodil za distribucijski sistem električne energije (v nadaljevanju SONDSEE). Nadalje navaja, da je sodišče kršilo materialno procesno vodstvo in pri tem navaja več kršitev.

Sodišču druge stopnje predlaga, da pritožbi ugodi in primarno izpodbijano sodbo v izpodbijanem delu spremeni tako, da tožbeni zahtevek v celoti zavrže ali zavrne, podrejeno pa da izpodbijano sodbo v izpodbijanem delu razveljavi in vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje, v vsakem primeru pa naj tožnici naloži plačilo stroškov postopka v roku 15 dni od prejema sklepa sodišča druge stopnje, po tem roku pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka izpolnitvenega roka do plačila.

3.Tožnica v odgovoru na pritožbo zoper sodbo soglaša z razlogi sodišča prve stopnje in predlaga zavrnitev pritožbe ter zahteva, da ji toženec povrne stroške pritožbenega postopka. Odgovor na pritožbo je podal tudi stranski intervenient, ki se prav tako zavzema za zavrnitev pritožbe, s stroškovno posledico za toženca.

4.Pritožba je utemeljena.

5.Uradni preizkus izpodbijane odločbe pokaže (drugi odstavek 350. člena ZPP), da je sodišče prve stopnje storilo absolutno bistveno kršitev postopka 3. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ki določa, da je navedena kršitev podana, če je bilo odločeno o zahtevku v sporu, ki ne spada v sodno pristojnost (18. člen ZPP).V obravnavani zadevi namreč ni podana pristojnost sodišča, ampak je za tovrstne spore v zvezi z zahtevkom na plačilo, ki je posledica neupravičenega odjema uporabnika električne energije, pristojna Agencija za energijo, ki je upravni organ, in ki odloča po določbah Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP).

6.Kot izhaja iz trditev tožnice, le-ta zahteva plačilo zneska 73.727,16 EUR, ker je bilo pri tožencu ugotovljeno, da se je na merilnem mestu električne energije na naslovu ..., Kamnica, katerega imetnik je toženec, izvajal neupravičen odjem električne energije na način, kot ga opredeljujejo določila 1. in 2. alineje drugega odstavka 245. člena SONDSEE.

Navedena sistemska navodila kot podzakonski akt, ki so veljala v času neupravičenega odjema, je na podlagi Energetskega zakona (EZ-1) sprejel (torej na podlagi javnih pooblastil) tedaj še A d.o.o. Ta navodila so med drugim urejala tudi odnose med distribucijskim operaterjem, uporabniki sistema in ostalimi deležniki na trgu z elektriko, prav tako merjenje električne energije, merilne naprave, enotno evidenco merilnih mest, enotno evidenco merilnih točk in načina zagotavljanja podatkov, storitev ter tudi obračun, način zaračunavanja in plačevanja uporabe distribucijskega elektroenergetskega sistema (6., 7. in 8. točka 1. člena SONDSEE). Zakonodajalec je tedaj s podelitvijo javnega pooblastila A d.o.o. kot koncesionarju dovolil, da podrobneje normativno uredi izvajanje svoje javne gospodarske službe (78. člen EZ -1). Tako so zgoraj navedena sistemska navodila tudi v delu, kjer so urejala neupravičen odjem, za ureditev javne gospodarske službe, urejala javnopravno razmerje, saj je temeljna obveznost izvajalca javne službe distribucijskega operaterja električne energije ( A d.o.o., sedaj po prevzemu v letu 2023 pa je to družba B d.o.o.), da elektroenergetski sistem kot celota deluje.

7.V obravnavani zadevi je tožnica C. d.d. s takratno družbo A d.o.o. kot distribucijskim operaterjem v skladu z 82. členom EZ-1 sklenila Pogodbo o najemu elektrodistribucijske infrastrukture in izvajanju storitev za distribucijskega operaterja (dokaz A3), ki v točki 3.2.12. ureja tudi izvajanje storitev, vezanih na pokrivanje izgub električne energije in oskrbe A d.o.o. v območju distribucijskega omrežja ter njihovo obračunavanje in plačevanje, za kar je A. d.o.o. pooblastil tožnico. Tako 61. člen te pogodbe določa, da C. d.d., izvaja storitve, vezane na pokrivanje izgub električne energije, izvajanje zasilne oskrbe, izvajanje nujne oskrbe, obračunavanje neupravičenega odjema in poračuna napačnih meritev. Tožnica v predmetni pravdi torej ne zahteva plačila neplačane električne energije, kar temelji na civilnopravnem razmerju z uporabnikom, temveč zahteva plačilo zaradi neupravičenega odjema električne energije, kar ima javnopravni značaj.

8.Razmerje med uporabnikom in distribucijskim operaterjem je tako javnopravno razmerje med izvajalcem javne službe in uporabnikom storitve.

Ker tožba na plačilo zneska 73.727,16 EUR temelji na zatrjevanjih o neupravičenem odjemu električne energije, gre torej za institut javnega prava po posebnih določbah SONDSEE.

9.V obravnavani zadevi tako ne gre niti za institut neupravičene pridobitve in tudi ne za odškodninsko podlago po določbah Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ), temveč je razmerje med sedaj pravdnima strankama javnopravno razmerje. Za te spore pa je v skladu s 413. členom v času neupravičenega odvzema veljavnega EZ-1, enako določbo pa ima tudi sedaj veljavni Energetski zakon (v nadaljevanju EZ-2) v 63. členu, pristojna Agencija za energijo kot upravni organ. Slednji določa, da če se spor nanaša na obveznosti, ki izvirajo iz uredbe Evropske unije, področnega zakona ali na njegovi podlagi izdanega podzakonskega akta ali akta za izvrševanje javnih pooblastil, je agencija pristojna za odločanje v naslednjih sporih z razmerji med uporabniki elektroenergetskega sistema, uporabniki sistema plina, člani bilančne sheme oziroma dobavitelja plina na eni strani in operaterji oziroma operaterjem trga z električno energijo na drugi strani, med drugim tudi v zvezi s kršitvami sistemskih obratovalnih navodil, torej tudi v zvezi s kršitvami SONDSEE, ki urejajo neupravičen odjem.

10.Ker tako ne gre za spor iz premoženjskih in drugih civilnopravnih razmerij, za kar se uporabljajo določbe ZPP (1. člen ZPP) in ni podana pristojnost sodišča, temveč pristojnost upravnega organa, to je Agencije za energijo, je sodišče druge stopnje v skladu s prvim odstavkom 351. člena ZPP pritožbi ugodilo in izpodbijano sodbo razveljavilo ter tožbo zavrglo. Drugi odstavek 18. člena ZPP namreč določa, da če sodišče med postopkom ugotovi, da za odločitev o sporu ni pristojno sodišče, temveč kakšen drug organ, se izreče za nepristojno, razveljavi opravljena dejanja in zavrže tožbo.

11.Kadar izpodbijano odločbo sodišče druge stopnje razveljavi in tožbo zavrže, ponovno odločiti o stroških celotnega postopka, drugi odstavek 165. člena ZPP.

12.Sodišče druge stopnje je tožencu, ob ugotovljeni vrednosti spornega predmeta v višini 1.100 točk, priznalo utemeljeno priglašene stroške (B12), in sicer nagrada za pripombe na izvedensko mnenje in predlog za podaljšanje roka z dne 18. 2. 2025 (tar. št. 20/3 OT) - 550 točk, nagrado za pripravljalno vlogo z dne 25. 8. 2025 (tar. št. 20/3 OT) - 55 točk, nagrado za zastopanje na naroku dne 16. 9. 2025 (tar. št. 21/2 OT) - 550 točk, urnina dne 16. 9. 2025 po 6. členu OT - 50 točk, skupaj 1205 točk in 22,05 točk za materialne stroške v skladu s tretjim odstavkom 11. člena OT, skupaj 1227,05 točk, kar znaša ob upoštevanju vrednosti točke 0,60 EUR po OT 736,23 EUR, ter 22% DDV, skupaj 898,20 EUR.

13.Niso pa bili utemeljeno priglašeni stroški nagrade za posvet s stranko, saj ne gre za samostojne storitve po tar. št. 43 OT, prav tako tudi ne nagrade za zaprosilo z dne 22. 1. 2025, za zaprosilo z dne 31. 1. 2025, ter sodne takse za preiskavo listin spisa, saj ne gre za stroške potrebne za pravdo po 155. členu ZPP. Sodišče druge stopnje ni priznalo nagrade za predloge za preložitev narokov, saj gre za stroške, ki so nastali iz razlogov pri stranki sami in zato za pravdo niso bili potrebni (155. člen ZPP). Prav tako sodišče ni priznalo priglašenih 800 točk za zastopanje na naroku dne 16. 9. 2025 tar. št. 21/1 OT, saj ni šlo za prvi narok za glavno obravnavo, na katerem se je obravnavala glavna stvar ali so se sprejemali dokazi, temveč je priznalo 550 točk po tar. št. 21/2 OT, saj je šlo za narok za glavno obravnavo. Medtem ko morebitni stroški, ki so nastali preden je trenutni pooblaščenec prevzel zastopanje toženca, niso bili priglašeni.

14.Ker je toženec s pritožbo uspel ima pravico do povračila stroškov postopka (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi z drugim odstavkom 165. člena ZPP). Kot potrebne pravdne stroške (prvi odstavek 155. člena ZPP) je tožencu potrebno priznati po tarifni št. 22/1 OT 1375 točk za sestavo pritožbe (po tarifni številki 19 - 1100 točk, zvišano za 25% = 1375 točk, in ne 9000 točk kot je neutemeljeno priglasil toženec) in 23,75 točk za materialne stroške v skladu s tretjim odstavkom 11. člena OT, skupaj 1398,75 točk, kar ob upoštevanju vrednosti točke (0,60 EUR), znaša 839,25 EUR, skupaj z 22% DDV (184,64 EUR), pa 1.023,89 EUR.

15.Vsi potrebni stroški postopka, ki jih je tožnica dolžna povrniti tožniku, tako znašajo 1.922,09 EUR, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo po preteku roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti do plačila, kot izhaja iz II. točke izreka te sodbe.

-------------------------------

1Uradni l. RS, št. 7/2021 in 41/2022.

2Uredba o koncesiji gospodarske javne službe dejavnosti sistemskega operaterja distribucijskega omrežja električne energije (Ur. l. RS št. 39/07).

3Tako točka 7 obrazložitve odločbe Ustavnega sodišča RS (v nadaljevanju USRS) U-I-212/21, Up-784/21 z dne 5. 12. 2024.

4Sedaj ELES d.o.o., ki je v letu 2023 prevzel SODO d.o.o. in izdal nova Sistemska obratovalna navodila za distribucijski sistem električne energije (Ur. l. RS št. 77/2024 z dne 12.9. 2024).

5Glej tudi: VSM Sklep I Cp 240/2025 z dne 22. 7. 2025.

6Tako točka 10 obrazložitve odločbe Ustavnega sodišča RS (v nadaljevanju USRS) U-I-212/21, Up-784/21 z dne 5. 12. 2024.

7Tako odločba USRS U-I-212/21, Up-784/21 z dne 5. 12. 2024 in sodba VSRS X Ips 50/2024 z dne 22. 1. 2025.

8Uradni l. RS št. 17/2014 z dne 7. 3. 2014. EZ-1 je veljal od 22. 3. 2014 do 7. 5. 2024.

9Uradni l. RS št. 38/2024 z dne 7. 5. 2024. EZ-2 velja in se uporablja od 8. 5. 2024.

10V nadaljevanju je EZ-2 v 64. do 70. členu, enake določbe pa je imel tudi 413. do 420. člen prej veljavnega EZ-1, ureja celoten postopek pridobivanje dokazov, pravna sredstva, izdajo odločbe in končno tudi upravni spor v zvezi z takšnimi zahtevki.

11Tako sodba VSRS X Ips 50/2024 z dne 22. 1. 2025, točka 13 obrazložitve.

12ZPP v 1. členu določa, da ta zakon določa pravila postopka, po katerih sodišče obravnava in odloča v sporih iz osebnih in družinskih razmerij, ter v sporih iz premoženjskih in drugih civilnopravnih razmerij fizičnih in pravnih oseb, razen če so kateri od navedenih sporov po posebnem zakonu v pristojnosti specializiranega sodišča ali drugega organa.

13Razmejitev med sodstvom in upravo je določena v javnem interesu in je stranke ne morejo spreminjati (tako sklep VSRS II Ips 408/98 z dne 2. 6. 1999).

14Več o tem A. Galič, D. Wedam Lukić, J. Zobec, L. Ude, V. Rijavec, Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, 2. knjiga, GV Založba, Ljubljana 2006, komentar k 165.členu, stran 63.