Jedro

Pri priznanju in odmeri stroškov mora sodišče najprej odločiti o priznanju stroškov (odvetniških storitev in odvetniških stroškov) po OT, nato pa, če odloči, da je stranka upravičena le do povrnitve dela priznanih stroškov glede na dosežen uspeh v pravdi, tako priznane stroške po OT in druge sodne stroške odmeriti glede na dosežen uspeh v pravdi. Tožeča stranka sodišču utemeljeno očita, da je priglašeno vrednost odvetniških storitev dvakrat zmanjšalo na račun uspeha v pravdi.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se odločitev o pravdnih stroških v izpodbijani sodbi spremeni tako, da se znesek 1.798,67 EUR nadomesti z zneskom 2.490,45 EUR.

II. Tožena stranka je dolžan v roku 15 dni od prejema tega sklepa tožeči stranki povrniti 77,11 EUR pritožbenih stroškov, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka roka za prostovoljno plačilo do plačila, pod izvršbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je v obravnavani zadevi delno ugodilo tožbenemu zahtevku in v izpodbijani 3. točki sodbe odločilo, da je tožena stranka dolžna povrniti tožeči stranki stroške pravdnega postopka v znesku 1.798,67 EUR v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo 16. dan od prejema odločbe sodišča prve stopnje, vse pod izvršbo.

2. Tožeča stranka v pritožbi, ki jo je glede na določbo prvega odstavka 166. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) potrebno obravnavati kot pritožbo zoper sklep, uveljavlja pritožbene razloge bistvene kršitve določb postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in napačne uporabe materialnega prava iz prvega odstavka 339. člena ZPP. Navaja, da je ves čas postopka vrednost predmeta znašala 52.380,91 EUR in da je stroške postopka priglasila pravilno, skladno z Zakonom o odvetniški tarifi (ZOdvT-D). Navaja, da je skladno s tarifo priglasila tudi strošek posveta 50 točk in pregleda listin 100 točk po tarifi 39, sodišče pa je te stroške v višini 150 točk zavrnilo, ker naj ne bi bili izkazani kot samostojna postavka. Pritožbeno izpostavlja, da je tožeča stranka kot stroške priglasila tudi stroške predpravdnega postopka po tarifi 38/1 glede na vrednost predmeta v zahtevku v višini 1200 točk in po tarifi 38/3 za obrazloženo pritožbo 1500 točk, skupaj tako predpravdno 2700 točk. Materialni stroški glede na vrednost predmeta znašajo 142,81 točk, skupno priglašeni stroški po vrednosti predmeta tako znašajo 7.282,81 odvetniških točk. Iz obrazložitve 34. točke je razvidno, da je sodišče o stroških postopka (tožba, pripravljalne vloge in naroki), namesto da bi upoštevalo vrednost tožbenega predmeta, odločalo na način, da je kot vrednost predmeta upoštevalo znesek, s katerim je tožeča stranka v pravdi uspela, torej 23.011,78 EUR in v zvezi s tem določilo vrednost storitve 700 točk ter tako od skupno odmerjenih in že zmanjšanih stroškov v višini 3.063,15 točk te stroške ponovno odmerilo po uspehu v pravdi, to je v višini 44 %. Priglašeni stroški so bili tako dvakrat zmanjšani na račun uspeha v pravdi. Nepravilno je sodišče odločilo tudi glede predpravdnih stroškov. Prav tako je nepravilno odločilo, da tožeča stranka ni izkazala stroškov posveta in pregleda listin. Pooblaščenka tožnika pred pravdo ne bi mogla uveljavljati tožnikovega zahtevka, če ji tožnik ne bi dostavil medicinske in ostale dokumentacije ter ji pojasnil okoliščine dogodka; za kar je bil potreben posvet odvetnika s stranko in pregled listin. V obravnavani zadevi sta nagrada za pregled listin in posvet s stranko samostojni storitvi, saj nista zajeti v tarifi 18, po kateri se obračunava vložena tožba. Zato se pritožbene navedbe v zvezi s tem utemeljene in je tožeča stranka do stroškov v višini 150 točk iz navedenih naslovov upravičena. Sodišče ni obrazložilo, zakaj je v zvezi s predpravdnim zahtevkom priznalo namesto priglašenih 1.200 le 800 točk. Tožeča stranka izpostavlja tudi odločitev sodišča, da tožeči stranki ne prizna priglašenih stroškov predpravdne pritožbe, ker jih tožeča stranka ni izkazala. Navedeno ne drži. Pritožba z dne 4. 11. 2014 je bila kot dokazna listina predložena v 1. točki tožbe. Nadalje tožeča stranka izpodbija tudi odločitev sodišča, da stroške izvedenca v višini 774,80 EUR odmeri glede na dosežen uspeh v pravdi. Stroški izvedenca so bili potrebni in niso odvisni od uspeha v pravdi, niti uspeh v pravdi ne vpliva na višino stroškov izvedenca, zato ti stroški ne morejo deliti usode ostalih stroškov, saj so bili potrebni v vsakem primeru in bi zaradi tega, ker je bila tožniku prisojena odškodnina, sodišče moralo ne glede na višino prisojene odškodnine tožniku priznati stroške izvedenca, ki jih je nosil. Glede na tožbeno vrednost predmeta priglašeni pravdni stroški tožeče stranke znašajo 7.282,81 odvetniških točk, ob upoštevanju 22 % DDV tako 4.78,23 EUR. Tožeča stranka je poleg teh stroškov priglasila še sodne takse v višini 1.227,00 EUR in stroške izvedenca v višini 774,84 EUR, skupaj tako vsi stroški znašajo 6.080,07 EUR. Ob upoštevanju 44 % uspeha v pravdi in ob upoštevanju, da so bili stroški izvedenca potrebni za odločitev v zadevi, bi ob pravilni odmeri tožeči stranki pripadalo 3.109,11 EUR in ne 1.832,66 EUR. Zmanjšano za stroške tožene stranke tožeči stranki pripada 3.075,09 EUR in ne 1.798,67 EUR, kot je zmotno odločilo sodišče. Tožeča stranka glede na navedeno predlaga, da se njeni pritožbi ugodi in se tožeči stranki priznajo še nadaljnji stroški postopka v znesku 1.276,042 EUR podredno pa, da se izpodbijani sklep razveljavi in zadeva vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje.

3. Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Odvetniška tarifa (Ur. list RS, št. 2/2015; v nadaljevanju: OT) v tarifni številki 18 določa vrednotenje storitve glede na vrednost obravnavanega (spornega) predmeta. V obravnavani zadevi je vrednost obravnavanega predmeta glede na vrednost točke, ki po prvem odstavku 13. člena OT znaša 0,459 EUR, 114.120 točk (52.380,91 EUR : 0,459 EUR). Pri priznanju in odmeri stroškov mora sodišče najprej odločiti o priznanju stroškov (odvetniških storitev in odvetniških stroškov) po OT, nato pa, če odloči, da je stranka upravičena le do povrnitve dela priznanih stroškov glede na dosežen uspeh v pravdi, tako priznane stroške po OT in druge sodne stroške odmeriti glede na dosežen uspeh v pravdi. Tožeča stranka sodišču utemeljeno očita, da je priglašeno vrednost odvetniških storitev dvakrat zmanjšalo na račun uspeha v pravdi, saj je glede na število točk, ki jih je priznalo (in v obrazložitvi navedlo) za sestavo vlog in za zastopanje, evidentno, da vrednosti storitev ni priznalo od vrednosti obravnavanega spornega predmeta, pač pa od vrednosti predmeta nad točk 50.000 do točk 65.000 (oziroma od vrednosti 22.950,00 EUR do 29.835,00 EUR), zaradi česar tožeča stranka utemeljeno sklepa, da je vrednost storitve priznalo od vrednosti, s katero je tožeča stranka uspela v pravdi, to je od zneska 23.011,78 EUR, nato pa stranki odmerilo stroške glede na uspeh v pravdi. Ob pravilni uporabi Odvetniške tarife je tožeči stranki potrebno priznati: 1000 točk za sestavo tožbe (tar. št. 18 OT), 1000 točk za sestavo prve pripravljalne vloge (tar. št. 19/1 OT), 750 točk za sestavo druge pripravljalne vlogi (tar. št. 19/2 OT), 1000 točk za zastopanje odvetnika na prvem naroku za glavno obravnavo (tar. št. 20/1 OT) in 500 točk za zastopanje odvetnika na drugem naroku za glavno obravnavo (tar. št. 20/2 OT).

6. Nepravilno je sodišče prve stopnje priznalo tožeči stranki tudi stroške za zahtevek, na podlagi katerega je potekal predpravdni postopek za določitev odškodnine (tar. št. 38/1 OT), saj je potrebno tožeči stranki glede na vrednost obravnavanega predmeta (odločilna je vrednost obravnavanega predmeta v pravdi in ne tista v zahtevku) priznati 1000 točk (in ne zgolj 800, kolikor ji je priznalo sodišče).

7. Tožeča stranka utemeljeno izpodbija ugotovitev sodišča, da ni izkazala pritožbe v predpravdnem postopku, saj je tožeča stranka tožbi priložila tudi dopis tožeče stranke z dne 4. 11. 2016, ki je po svoji vsebini pritožba v zvezi s predpravdnim zahtevkom. Tožeči stranki je zato potrebno priznati glede na vrednost obravnavanega predmeta in tar. št. 38/3 OT tudi 1250 točk (in ne vseh zahtevanih 1500 točk) za pravno sredstvo v zvezi z uveljavljanjem odškodninskega zahtevka.

8. Neutemeljeno pa tožeča stranka izpodbija odločitev sodišča, da ni upravičena do priznanja 50 točk za posvet in 100 točk za pregled dokumentacije. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da teh storitev ni izkazala kot samostojni postavki. Po tarifni številki 39 OT obračuna odvetnik ti dve storitvi, če storitvi nista zajeti v drugih tarifnih številkah, ker gre za samostojni storitvi. V obravnavani zadevi nista samostojni storitvi, saj sta zajeti v tarifni številki 38/1 OT. Res je, kar trdi pritožnik, da njegova pooblaščenka pred pravdo ne bi mogla uveljavljati tožnikovega zahtevka, če ji tožnik ne bi dostavil medicinske in ostale dokumentacije ter ji pojasnil okoliščine dogodka, a to še vedno ne pomeni, da gre za samostojni storitvi.

9. Neutemeljen je očitek, da je v nasprotju s sodno prakso odločitev sodišča o odmeri stroškov izvedenca v višini 774,80 EUR glede na dosežen uspeh v pravdi. Stroški izvedenca spadajo med pravdne stroške po prvem odstavku 151. člena ZPP (so sodni stroški, ki so sicer izvirna obveznost države, a jih zakon, s tem ko strankam nalaga plačilo predujma, prevaljuje na stranke), zato delijo usodo ostalih stroškov postopka, kar pomeni, da se zanje uporabljata 154. člen in 155. člen ZPP. Odločitev sodišča prve stopnje je zato pravilna in tudi v skladu z večinsko sodno prakso 1. 10. Po obrazloženem je tožeči stranki ob pravilni uporabi materialnega prava potrebno priznati 6540 točk za opravljene odvetniške storitve, kar znaša ob vrednosti točke 0,459 EUR 3.001,86 EUR, nadalje odvetniške stroške, in sicer 60,04 EUR za 2 % materialne stroške in 673,62 EUR za 22 % DDV, ter še 1.227,00 EUR za sodno takso in 774,84 EUR za izvedenino, skupaj 5.737,36 EUR. Glede na dosežen uspeh v pravdi (44 %) je tako tožeča stranka upravičena do povrnitve 2.524,44 EUR. Po pobotu z zneskom odmerjenih stroškov toženi stranki, ki pritožbeno ni izpodbijan in znaša 33,99 EUR, je tožeča stranka upravičena do povrnitve 2.490,45 EUR pravdnih stroškov. Pritožbeno sodišče je zato utemeljeni pritožbi ugodilo na podlagi 5. alineje 358. člena ZPP odločitev o pravdnih stroških v izpodbijani sodbi spremenilo, tako da je znesek pravdnih stroškov 1.798,67 EUR nadomestilo z zneskom 2.490,45 EUR (3. točka 365. člena ZPP).

11. Tožeča stranka je s pritožbo zahtevala priznanje še nadaljnjih 1.276,42 EUR pravdnih stroškov, dosegla pa priznanje še nadaljnjih 691,78 EUR, zato znaša njen pritožbeni uspeh 54 %. Pritožbeno sodišče je tožeči stranki priznalo stroške za sestavo pritožbe v znesku 114,75 EUR (tar. št. 21/1 OT), 2,30 EUR materialnih stroškov ( 2 % od skupne vrednosti storitev po 11. členu OT) in 25,76 EUR davka na dodano vrednost (22 % DDV po 12. členu OT), skupaj 142,80 EUR. Glede na dosežen pritožbeni uspeh je tožeča stranka upravičena do povrnitve 77,11 EUR pritožbenih stroškov (drugi odstavek 165. člena v zvezi z drugim odstavkom 154. člena in prvim odstavkom 366. člena ZPP). Tožena stranka je dolžna pritožbene stroške plačati tožeči stranki v roku 15 dni, v primeru zamude s plačilom pa je dolžna plačati tudi zakonske zamudne obresti od tega zneska, in sicer od prvega dneva po poteku roka za plačilo do plačila (prvi odstavek 299. člena in prvi odstavek 378. člena Obligacijskega zakonika).

1 Glej odločbe VSL III Cp 1008/2009, III Cp 913/2009, II Cp 2952/2014, I Cpg 1678/2013, odločba VSC Cp 712/2016, odločba VSK I Cp 1787/2006)