Jedro

Mati je na zavodu za zaposlovanje prijavljena kot iskalka zaposlitve, trenutno še brezposelna in brez dohodkov, zato bi moral znesek za kritje preživljanja otrok prispevati predlagatelj.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep v izpodbijani II., III. in IV. točki izreka potrdi.

Obrazložitev

1. V izpodbijani II. točki izreka je sodišče predlagatelju naložilo, da je dolžan začasno plačevati mesečno preživnino za hčerko A. v znesku 140,00 EUR in za sina B. 120,00 EUR, in sklenilo, da začasna odredba stopi v veljavo takoj in velja do pravnomočne odločitve v tem postopku (III) ter da pritožba zoper začasno odredbo ne zadrži njene izvršitve (IV).

2. Odločitev sodišča v delu, ki se nanaša na začasno plačevanje mesečne preživnine izpodbija predlagatelj. V obrazložitvi navaja, da se zaveda, da mora plačevati preživnino, vendar ne v razmerju 60 % proti 40 %, pri čemer sodišče otroškega dodatka sploh ni upoštevalo. Sodišče ni upoštevalo, da so se njegovi dohodki znižali in da zasluži manj kot v letu 2021; za prvo polletje izkazuje izgubo v višini 13.599,31 EUR. Ima precejšnje stroške s stanovanjem, saj je večina fiksnih in niso odvisni od števila oseb, ki v njem živijo. V lasti ima tri avtomobile, ki so stari približno 20 let in brez vrednosti, potrebuje pa jih za opravljanje dejavnosti. Nasprotna udeleženka ima osnovno znanje slovenščine; potrebe po nekvalificiranih delavkah so v Sloveniji velike. Otroka obiskujeta vrtec, tako da bi si lahko poiskala zaposlitev vsaj v dopoldanskem času. Vztraja, da so njegove zmožnosti kot preživninskega zavezanca izredno nizke, zato obstaja očitno nesorazmerje med prihodki preživninskega zavezanca in prihodki otrok in bi moralo sodišče otroški dodatek upoštevati kot dohodek otroka.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Nasprotna udeleženka je tujka, brezposelna in nastanjena v varni hiši. V dogovoru s predlagateljem se ni zaposlila in je skrbela za družino. Je brez izobrazbe in delovnih izkušenj. V zadnjih mesecih, odkar biva v varni hiši, se uči slovenščine, kot iskalka zaposlitve je prijavljena za zavodu za zaposlovanje, zato je tudi po oceni pritožbenega sodišča trenutno nezaposlena brez lastne krivde. Tožnik opravlja gradbeno dejavnost in ima dva zaposlena, a kljub temu k preživljanju otrok ne prispeva ničesar. Nobenega dvoma ni, da stroški nujnih potreb za hčerko A. znašajo 230,00 EUR mesečno, za sina B. pa 205,00 EUR, kot je sodišče prve stopnje utemeljilo v točkah 39 do 41 obrazložitve izpodbijanega sklepa.

5. Mati je na zavodu za zaposlovanje prijavljena kot iskalka zaposlitve, trenutno še brezposelna in brez dohodkov, zato bi moral znesek za kritje preživljanja otrok prispevati predlagatelj. Kljub temu je sodišče prve stopnje odločilo, da mora kriti le približno 60 % ugotovljenih nujnih potreb svojih otrok.

6. Preživljanje otrok je primarna dolžnost in skrb staršev, socialni prejemki, ki jih ta čas prejemajo nasprotna udeleženka in njeni otroci, pa ne morejo biti razlog, da bi bil predlagatelj razbremenjen preživninske obveznosti za nujno preživljanje svojih otrok v višjem deležu od 60 %. Pritožbeno sodišče pritrjuje stališču sodišča prve stopnje, da bo kot samostojni podjetnik, ki se ukvarja z gradbeništvom in ima zaposlena še dva delavca in glede na veliko povpraševanje po gradbenih storitvah zmogel zaslužiti tudi več kot 1.000,00 EUR mesečno in bo zmogel začasno plačevanje preživnine v skupnem znesku 260,00 EUR mesečno, ne da bi bilo zaradi tega ogroženo njegovo preživljanje.

7. Izpodbijana odločitev je materialno pravno pravilna in temelji na pravilni presoji pogojev za izdajo začasne odredbe. Odkar se mati z otrokoma nahaja v varni hiši, oče krši svojo preživninsko obveznost in za preživljanje otrok ne prispeva ničesar. Mati, ki ni zaposlena in drugih prihodkov razen socialnih transferjev nima, sama ne more zagotoviti preživljanja otrok. Pravilen je zato zaključek, da je njihovo preživljanje ogroženo.

8. Pritožbene navedbe se tako pokažejo kot neutemeljene, zato je višje sodišče skladno z določilom 2. točke 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdilo.

9. Izrek o stroških postopka je odpadel, ker jih nobena od strank ni priglasila.