Jedro

Družbenika navedene družbe sta imela vsak 50% poslovni deleže in bila obenem oba tudi zakonita zastopnika družbe. Navedeno pa tudi po presoji sodišča zadošča za ugotovitev, da je tožnika skladno z odločbo Ustavnega sodišča RS, št. U-I-135/00 z dne 9. 10. 2002 šteti za aktivnega družbenika izbrisane družbe, za katerega določbe četrtega in petega odstavka 27. člena ZFPPod veljajo tudi po odločbi Ustavnega sodišča.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila pritožbo tožnika zoper sklep Davčnega urada A, št. 47111-453/01-08-93-86/113 z dne 26. 2. 2002 o prisilni izterjavi neporavnanih obveznosti v višini 47.462.085,72 SIT, zamudnih obresti v višini 96.749.966,30 SIT ter stroškov sklepa o prisilni izterjavi v višini 1.000,00 SIT, iz tožnikovega premičnega premoženja. Tožena stranka v razlogih navaja, da je bil postopek prisilne izterjave utemeljeno uveden zoper tožnika kot družbenika po 25. členu Zakonu o finančnem poslovanju podjetij (Uradni list RS, št.54/99, 110/99, 93/02-odl.US, v nadaljevanju: ZFPPod) iz sodnega registra izbrisane družbe AAA d.o.o.,. Po 27. členu ZFPPod z izbrisom gospodarske družbe iz sodnega registra po tem zakonu gospodarska družba preneha. V tem primeru se šteje, da so družbeniki podali izjavo z vsebino določeno v prvem odstavku 394. člena ZGD in sicer, da so poplačane vse obveznosti družbe, da so urejena vsa razmerja z delavci in da prevzemajo obveznost plačila morebitnih preostalih obveznosti družbe. Skladno z drugim odstavkom 394. člena ZGD lahko upniki uveljavljajo terjatve do družbenikov, ki so podali izjavo, v enem letu od izbrisa družbe iz registra. Izbris družbe je bil objavljen v Uradnem listu RS, št. 7/2002 z dne 30. 1. 2002. Iz objave in iz sodnega registra je razvidno, da je bil (pri)tožnik eden od dveh družbenikov družbe s poslovnim deležem 50% in obenem eden od dveh zastopnikov družbe. Zaradi navedenega ga je šteti za aktivnega družbenika v smislu obrazložitve odločbe Ustavnega sodišča RS št. U-I-135/00 z dne 9. 10. 2002 in zanj razveljavitev določb četrtega in petega odstavka 27. člena ZFPPod ne velja. Skladno z obrazložitvijo navedene odločbe (pri)tožnik kot univerzalni pravni naslednik izbrisane družbe odgovarja za njene obveznosti z vsem svojim premoženjem. Pritožbeni ugovor, da je za obveznosti družbe odgovoren tudi AA zavrača z utemeljitvijo, da v skladu s 394. členom ZGD za morebitne preostale obveznosti družbe odgovarjajo družbeniki družbe solidarno z vsem svojim premoženjem, kar pomeni, da lahko upnik zahteva poplačilo dolga v celoti od vsakega družbenika, notranja razmerja med družbeniki pa morajo ti urediti sami z regresnimi zahtevki. Sicer pa ugotavlja še, da je bil postopek voden pravilno in v skladu z določbami 40., 43. in 44. člena Zakona o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 18/96 do 97/01, v nadaljevanju: ZDavP). V skladu z določbami ZDavP sta izdelana tudi dolgovna seznama kot izvršilna naslova napadenega sklepa o prisilni izterjavi.

Tožnik odločbo izpodbija s tožbo v upravnem sporu. Ugotovitev, da je bil zato, ker je bil zakoniti zastopnik in družbenik izbrisane družbe, tudi aktivni družbenik, je nepravilna. Tožnik ni bil aktivni družbenik, česar ne more dokazati. Dokazno breme je na strani tožene stranke. Podrejeno opozarja še, da je bil zakoniti zastopnik in družbenik izbrisane družbe tudi AA, ki je solidarno odgovoren za obveznosti navedene družbe. Predlaga, da sodišče prvostopni sklep in izpodbijano odločbo razveljavi (pravilno: odpravi), podrejeno pa, da prvostopni sklep in izpodbijano odločbo spremeni tako, da sta za davčni dolg v višini 144.213.052,02 SIT solidarno odgovorna oba družbenika - tožnik in AA. V dopolnitvi tožbe z dne 12. 2. 2003 tožbene navedbe dopolnjuje z navedbo, da je bil v družbi, kar se tiče njenega poslovanja, pasiven, da je v družbi vodil tehnični servisni del na dislocirani lokaciji v B, da je vse finančne posle družbe vodil tihi družbenik BB, družbenik AA pa je vodil prodajo vozil znamke Mazda.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri izpodbijani odločbi in razlogih zanjo ter sodišču predlaga, naj tožbo kot neutemeljeno zavrne.

Državno pravobranilstvo Republike Slovenije kot zastopnik javnega interesa ni prijavilo udeležbe v tem postopku.

Tožba ni utemeljena.

Odločitev tožene stranke je po presoji sodišča pravilna in skladna z zakonom. Sodišče se strinja z razlogi, ki jih za svojo odločitev navaja tožena stranka. Strinja se tudi z razlogi, s katerimi tožena stranka zavrača pritožbene ugovore tožeče stranke. Ker so tožbeni ugovori enaki pritožbenim, jih iz istih razlogov zavrača tudi sodišče. Med strankama je namreč nesporno, da je bila družba AAA d.o.o., izbrisana iz sodnega registra po uradni dolžnosti iz razloga po 2. točki prvega odstavka 25. člena ZFPPod, nesporno je tudi, da sta bila družbenika navedene družbe tožnik in AA, vsak s 50% poslovnim deležem in obenem oba tudi zakonita zastopnika družbe. Navedeno pa tudi po presoji sodišča zadošča za ugotovitev, da je tožnika skladno z odločbo Ustavnega sodišča RS, št. U-I-135/00 z dne 9. 10. 2002 šteti za aktivnega družbenika izbrisane družbe, za katerega določbe četrtega in petega odstavka 27. člena ZFPPod veljajo tudi po odločbi Ustavnega sodišča. Tožeča stranka v pritožbenem postopku svojega vpliva na poslovanje družbe ni zanikala. Ugovor, da je imela v družbi položaj pasivnega družbenika prvič uveljavlja šele v upravnem sporu. Ugovor je v celoti pavšalen in neizkazan, neizkazanih navedb, podanih v dopolnitvi tožbe, vložene po izteku roka za vložitev tožbe, pa sodišče ni presojalo v skladu z določbo 3. odstavka 14. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97, 70/00, v nadaljevanju: ZUS).

Ker je po navedenem tožba neutemeljena, sodišče pa nepravilnosti, na katere pazi po uradni dolžnosti tudi ni našlo, je tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi 1. odstavka 59. člena ZUS.