Jedro

Delavcu, ki ne izpolni uspešno zahtev poskusnega dela, preneha delovno razmerje z dnem, ko postane sklep o prenehanju delovnega razmerja na podlagi pisne ocene o uspehu poskusnega dela dokončen.

Izrek

Revizija se kot neutemeljena zavrne.

Obrazložitev

Prvostopenjsko sodišče je zavrnilo tožnikov (predlagateljev) zahtevek, da se razveljavita sklep komisije za delovna razmerja z dne 14.11.1986 in sklep delavskega sveta tožene stranke (udeleženca) z dne 12.1.1987, na podlagi katerih je tožniku prenehalo delovno razmerje zaradi negativne ocene poskusnega dela, ter da se ugotovi, da tožniku delovno razmerje ni prenehalo dne 12.1.1987 in da je tožena stranka dolžna tožnika pozvati ponovno na delo.

Drugostopenjsko sodišče je pritožbo tožnika zavrnilo kot neutemeljeno, saj je sprejelo dejanske ugotovitve prvostopenjskega sodišča in njegovo pravno presojo.

Zoper pravnomočno odločbo je tožnik vložil pravočasno revizijo na podlagi določb 73. člena zakona o delovnih in socialnih sodiščih, zaradi revizijskega razloga zmotne uporabe materialnega prava. Navajal je, da je delavski svet tožene stranke s svojim sklepom spremenil sklep pristojne komisije in odločil, da mu je delovno razmerje prenehalo 12.1.1987 in ne že 15.11.1986, ni pa obrazloženo, zakaj je do takega sklepa prišel. Očitno pa je bilo to zato, ker je takrat veljavni zakon o delovnih razmerjih določal, da delavcu ne more prenehati delovno razmerje v času, ko je ta zaradi bolezni odsoten. Že pred 15.11.1986 je bil namreč bolan, opravičeno odsoten z dela, in mu zato delovno razmerje ne bi moglo prenehati. Ker je bil 12.1.1987 bolan, je datum prenehanja delovnega razmerja nezakonit. Ker je poleg tega njegova bolezen že pred hospitalizacijo vplivala na njegovo delovno zmožnost, bi morala to dejstvo upoštevati že tudi komisija, ki je ocenjevala njegovo poskusno delo. Zato predlaga, da revizijsko sodišče reviziji ugodi in razveljavi odločbi nižjih sodišč ter zadevo vrne v novo sojenje.

Revizija je bila v skladu z določbo 390. člena zakona o pravdnem postopku (ZPP - Uradni list SFRJ, št. 4/77 do 35/91 in Uradni list RS, št. 55/92 in 19/94) vročena nasprotni stranki, ki je na revizijo odgovorila in Državnemu tožilstvu, ki se o njej ni izjavilo.

Tožena stranka je v odgovoru prerekala revizijske navedbe. Poudarila je, da zakon o sodiščih v 73. členu ne ureja revizije, kot to navaja tožeča stranka, v ostalem pa, da revizijske navedbe pomenijo sprenevedanje tožeče stranke. Tožeči stranki je znano, da je bil datum prenehanja delovnega razmerja spremenjen zaradi določbe 33. člena tedaj veljavnega zakona o delovnih razmerjih, sprememba pa je bila tudi v skladu s podrednim zahtevkom tožnika v ugovoru zoper sklep komisije, zato predlaga, da sodišče revizijo kot neutemeljeno zavrne.

Revizija ni utemeljena.

Tožeča stranka je vložila revizijo na temelju določb prvega odstavka 73. člena zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS - Uradni list RS, št. 19/94) in ne na temelju določb 73. zakona o sodiščih (Uradni list RS, št. 19/94), kot to v reviziji zmotno navaja tožnik. Tretji odstavek 73. člena ZDSS pa določa, da revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano odločbo samo v delu, ki se izpodbija z revizijo in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni. To pomeni, da sodišče samo ni dolžno paziti niti na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 10. točke drugega odstavka 354. člena ZPP, niti na pravilno uporabo materialnega prava (386. člen ZPP), mimo v reviziji zatrjevanih revizijskih razlogov.

V reviziji je tožnik uveljavljal revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava, glede katerega revizijsko sodišče meni, da ni podan. Tožniku je delovno razmerje prenehalo zaradi negativne ocene poskusnega dela na podlagi določbe prvega odstavka 33. člena takrat veljavnega zakona o delovnih razmerjih (Uradni list SRS, št. 24/77 do 18/88). V njem je bilo določeno, da delavcu, ki ne izpolni uspešno zahtev poizkusnega dela, preneha delovno razmerje z dnem, ko postane sklep o prenehanju delovnega razmerja na podlagi pismene ocene o uspehu poskusnega dela dokončen. Zaradi te določbe je tudi drugostopenjski organ tožene stranke spremenil datum prenehanja delovnega razmerja, ker naj bi sklep postal dokončen z dnem odločitve na drugostopenjskem organu. Kdaj je ta sklep res postal dokončen (vročitev), niti prvo niti drugostopenjsko sodišče nista ugotavljali, saj to vprašanje do vložitve revizije ni bilo sporno. Ker gre za ugotovitev dejanskega stanja tega dejstva tudi v revizijskem postopku ni več možno ugotavljati glede na določbo tretjega odstavka 385. člena ZPP, po katerem revizije ni možno vložiti zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Tedaj veljavni zakon o delovnih razmerjih nima nobene določbe, kot to v reviziji trdi tožnik, na podlagi katere bi bilo možno sklepati, da v primeru, kot je tožnikov, z dokončnostjo sklepa pristojnega organa, delovno razmerje ne bi moglo prenehati (razen v III. delu, ki opredeljuje delovna razmerja delavcev z delovnimi ljudmi, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom s sredstvi v lasti občanov, oziroma civilnopravnimi in fizičnimi osebami - 206. člen, ki določa, kdaj in v katerih primerih delavcu ni mogoče odpovedati delovnega razmerja). Ker glede na povedano v revizijskem postopku tudi ni več možno preverjati, ali je tožnikova bolezen že v času pred nastopom bolniškega staleža oziroma hospitalizacije (15.11.1986) lahko vplivala na njegovo delovno zmožnost in s tem na oceno njegovega poskusnega dela, tožnikovi revizijski očitki glede zmotne uporabe materialnega prava niso sprejemljivi.

Ob upoštevanju povedanega reviziji ni bilo mogoče ugoditi in jo je zato revizijsko sodišče zavrnilo kot neutemeljeno v skladu z določbo 393. člena ZPP.

Določbe ZPP je sodišče uporabilo smiselno kot predpis Republike Slovenije na podlagi prvega odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I in 45/1/94).