Jedro

Pokojnica ob smrti ni imela nobenega premoženja, torej zapuščine ni in sodišče ni imelo o ničemer odločati. V takem primeru se po prvem odstavku 20. člena ZD zapuščinska obravnava ne opravi.

V primeru, ko zaradi razpolaganja za časa življenja (kot v obravnavanem primeru s pogodbo o dosmrtnem preživljanju) zapustnik ob smrti nima nobenega premoženja, mora nujni dedič zahtevek za uveljavitev nujnega deleža uveljavljati neposredno v pravdi z ustreznim oblikovalnim in dajatvenim zahtevkom.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ustavilo zapuščinski postopek po pokojni V.D. Iz razlogov sklepa izhaja, da je navedeno odločitev sprejelo zato, ker zapustnica nima nobenega premoženja (le minimalna denarna sredstva v višini 13,47 EUR).

Zoper navedeni sklep je dedinja I.D. (v nadaljevanju: dedinja) vložila pritožbo, in sicer sklep izpodbija iz vseh pritožbenih razlogov ter predlaga, da se sklep razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Navaja, da pritožnica zaradi postopkovnih kršitev ni uveljavila deleža, do katerega je upravičena oz. vsaj prikrajšanja svojega nujnega deleža. Pritožnica je bila šele na naroku seznanjena z dejstvom, da obstaja pogodba o dosmrtnem preživljanju, na podlagi katere je vse premoženje prešlo na njenega brata. Trdi, da je pogodba o dosmrtnem preživljanju dejansko prikrivala darilno pogodbo, saj se dogovorjeno preživljanje ni izvajalo, niti vrednost dogovorjenega preživljanja ne more ustrezati vrednosti premoženja, ki ga je brat pridobil s pogodbo o dosmrtnem preživljanju. Pritožnica je bila ves čas utemeljeno prepričana, da je upravičena dedovati po materi. Pritožnica je v zapuščinskem postopku nastopala brez pooblaščenca, bila je prava nevešča stranka in ni razumela, kakšne pravne posledice predstavlja navedena pogodba zanjo. Poleg vsega je bila pritožnica slabega zdravstvenega stanja (dan pred narokom je zaradi slabega počutja obiskala zdravnika), že nekaj let se zdravi za tesnobo, psihičnim nemirom, strahom in čustveno napetostjo (prilaga zdravniško potrdilo). Sodišče je kršilo določbo prvega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP), ker ni uporabilo določbo 12. člena ZPP, kar pa je vplivalo na pravilnost in zakonitost sklepa, saj pritožnici odreka enako varstvo pravic iz 22. člena Ustave RS. Na naroku bi sodišče moralo zagotoviti, da bi se pritožnica opredelila do tega ali priznava veljavnost pogodbe o dosmrtnem preživljanju, glede na dejstvo, da je opozorila na to, da je za pokojno mater skrbela ona. Zato bi jo moralo pozvati, da v kolikor šteje pogodbo za darilo in iz tega naslova uveljavlja svoje dednopravne zahtevke, postopek prekiniti in dediče napotiti na pravdo. Kot prava neveščo stranko bi jo moralo poučiti, da ima pravico do nujnega deleža, ki ga lahko uveljavlja z zahtevo za vrnitev daril, v kolikor meni, da je pogodba o dosmrtnem preživljanju zgolj prikrila darilno pogodbo. Takrat bi se pokazalo, da so med strankama sporna dejstva, od katerih je odvisna velikost dednega deleža. Dediča I.S. in D.D. sta podala odgovor na pritožbo, katerega pa pritožbeno sodišče ni upoštevalo, saj ga zakon ne predvideva (366. člen ZPP) v zvezi s 163. členom Zakona o dedovanju (v nadaljevanj: ZD).

Pritožba ni utemeljena.

Pritožba ne izpodbija ugotovitve sodišča prve stopnje, da pokojnica ob smrti ni imela nobenega premoženja. Zapuščine torej ni in sodišče prve stopnje ni imelo o ničemer odločati. V takem primeru se po prvem odstavku 203. člena ZD zapuščinska obravnava ne opravi. Izpodbijani sklep je tako materialnopravno pravilen.

V primeru, ko zaradi razpolaganja za časa življenja (kot v obravnavanem primeru s pogodbo o dosmrtnem preživljanju) zapustnik ob smrti nima nobenega premoženja, mora nujni dedič (pritožnica) zahtevek za uveljavitev nujnega deleža uveljavljati neposredno v pravdi z ustreznim oblikovalnim in dajatvenim zahtevkom (1). Glede na navedeno so ostale pritožbene navedbe za odločitev v tej zadevi brezpredmetne in ne terjajo odgovora pritožbenega sodišča. Upoštevaje navedeno je bilo potrebno neutemeljeno pritožbo zavrniti in potrditi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD).

op. št. 1: dr. Mateja Končina-Peternel, Oblikovanje tožbenih zahtevkov za vrnitev darila zaradi prikrajšanja nujnega deleža, Podjetje in delo – 2008, št. 6-7; sklepi VSL: I Cp 198/2012, II Cp 772/2010, II Cp 10/1996.