Up-157/97

24. 6. 1999

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe M. L. iz P. na seji senata dne 24. junija 1999

s k l e n i l o :

Ustavna pritožba M. L. zoper odločbo Agencije Republike Slovenije za prestrukturiranje in privatizacijo št. LP 00513/00759-1996/MV z dne 12. 1. 1996 se zavrže.

O b r a z l o ž i t e v

1.Pritožnik z laično vlogo, ki jo sicer naziva "pobuda za oceno ustavnosti in zakonitosti", izpodbija v izreku navedeno odločbo, s katero je Agencija Republike Slovenije za prestrukturiranje in privatizacijo (v nadaljevanju: Agencija) na predlog Turističnega podjetja Marina Portorož, d.o.o., Portorož izdala soglasje za vpis lastninskega preoblikovanja tega podjetja v sodni register, na podlagi katerega se je ta preoblikovala v delniško družbo.

2.Pritožnik meni, da je izpodbijana odločba omogočila škodljivo lastninjenje javnega dobra v nasprotju s kriteriji za ocenjevanje ustreznosti programa preoblikovanja podjetij. Šlo naj bi tudi za omejevanje konkurence in izvajanje dejavnosti v nasprotju z javno koristjo, ker naj bi se piranska občina po zaslugi ozkih političnih in zasebnih interesov odrekla renti v korist dividend zasebnikov. Na podlagi izdane odločbe izvedeno lastninjenje naj bi tudi ogrožalo socialno funkcijo lastnine, saj dividende uživa le ozek krog delničarjev Marine, ki naj bi si delnice pridobili po zaslugi boljšega gmotnega položaja. Tudi sam postopek pridobivanja in sprejemanja sklepov o lastninskem preoblikovanju naj bi bil izveden v nasprotju s pravnim redom in v nasprotju z ustavno pravico soodločanja oziroma soupravljanja v skladu z veljavno zakonodajo. Pritožnik meni, da je bila izpodbijana odločba izdana v nasprotju s 153. členom Ustave, njeno izvajanje pa pomeni kršitev 67. in 70. člena, drugega in tretjega odstavka 74. člena ter 75. člena Ustave.

3.Pritožnik opozarja na javni interes v tej zadevi in predlaga ugotovitev neustavnosti izpodbijane odočbe in razveljavitev spornega lastninskega preoblikovanja. To naj bi omogočilo pravičnejšo razdelitev družbenega premoženja in uveljavitev javnega interesa nad javnim dobrom.

4.Ker izpodbija odločbo Agencije in ne predpis ali splošen akt, izdan za izvrševanje javnih pooblastil, je Ustavno sodišče vlogo štelo za ustavno pritožbo.

5.Vsakdo lahko ob pogojih, ki jih določa Zakon o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - v nadaljevanju: ZUstS), vloži ustavno pritožbo, če meni, da mu je s posamičnim aktom državnega organa, organa lokalne skupnosti ali nosilca javnih pooblastil kršena njegova človekova pravica ali temeljna svoboščina (prvi odstavek 50. člena ZUstS). Ustavno sodišče zavrže ustavno pritožbo, če jo je vložila neupravičena oseba (tretja alinea prvega odstavka 55. člena ZUstS). Ustavna pritožba je torej dopustna le, če jo vloži upravičena oseba.

Upravičena oseba pa je tisti, ki zatrjuje, da mu je bila z izpodbijanim posamičnim aktom kršena njegova človekova pravica ali temeljna svoboščina, kar med drugim predpostavlja, da gre za osebo, ki je bila stranka v postopku, ali za osebo, na katero se zaradi pravnomočnosti ali oblikovalnega učinka odločbe razteza rezultat postopka.

6.Izpodbijana odločba je bila izdana na podlagi Zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij (Uradni list RS, št. 55/92, 7/93 in 31/93) na predlog Marine, ki je v postopku lastninskega preoblikovanja vložila na Agencijo vlogo za izdajo soglasja pred vpisom v register. Pritožnik v postopku, v katerem je bila izdana izpodbijana odločba niti ni sodeloval kot stranka niti ne gre za osebo, na katero se zaradi pravnomočnosti ali oblikovalnega učinka odločbe razteza rezultat postopka. Po oceni Ustavnega sodišča pritožniku zato z izpodbijano odločbo niso bile kršene njegove človekove pravice in temeljne svoboščine.

Pritožnik zato nima aktivne legitimacije za to ustavno pritožbo. Kolikor navedbe pritožnika kažejo na to, da sam meni, da bi v spornem postopku pred Agencijo moral biti udeležen, se mu pojasnjuje, da Ustavno sodišče v postopku z ustavno pritožbo ne vzpostavlja aktivne legitimacije tako, da bi odločalo na prvi stopnji o priznanju stranske intervencije pritožnika. Ker ZUstS ne dopušča možnosti t. i. popularne tožbe ("actio popularis") - to je tožb, ki se vlagajo ne glede na legitimacijo (pri)tožnika, je tudi njegovo sklicevanje na javni interes v tej zadevi brezpredmetno.

7.Ker je bilo treba to ustavno pritožbo zavreči že iz razloga, ker jo je vložila neupravičena oseba, Ustavno sodišče ni preverjalo obstoja drugih procesnih predpostavk.

8.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi tretje alinee prvega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednica senata Milojka Modrijan ter člana dr. Janez Čebulj in Lojze Janko.

Predsednica senataMilojka Modrijan