Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

VSK sodba I Cp 1252/2003

ECLI:SI:VSKP:2004:I.CP.1252.2003 Civilni oddelek

predlog za vrnitev v prejšnje stanje umik tožbe
Višje sodišče v Kopru
26. oktober 2004

Povzetek

Sodišče je zavrnilo pritožbo tožnika, ki je zahteval plačilo odškodnine. Pritožbeno sodišče je potrdilo, da triletni zastaralni rok za odškodninski zahtevek ni začel teči ob prejemu sklepa o umiku tožbe, temveč šele ob obvestilu o zavrnitvi predloga za vrnitev v prejšnje stanje. Tožnik ni dokazal nastanka škode, saj ni predložil ustreznih dokazov, da bi v prejšnjem postopku uspel in da bi mu toženec dolgoval znesek, ki ga je zahteval. Sodišče je tudi potrdilo, da je toženka pravilno zastopala tožnika v prejšnjem postopku.
  • Zastaralni rok za odškodninski zahtevekAli je triletni zastaralni rok iz 376. čl. ZOR začel teči ob prejemu sklepa o umiku tožbe ali ob obvestilu o zavrnitvi predloga za vrnitev v prejšnje stanje?
  • Dokazno breme za nastanek škodeKdo nosi dokazno breme za nastanek škode in kako mora tožnik izkazati škodo v odškodninskem zahtevku?
  • Zastopanje v pravdiAli je tožnik pravilno zastopan v pravdi in ali je toženka delovala kot njegova pooblaščenka?
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Triletni zastaralni rok iz 376. čl. ZOR ni začel teči že 17.4.1998, ko je tožnik prejel sklep Okrajnega sodišča v P., s katerim je to štelo, da je tožba umaknjena, kajti vložen je bil tudi predlog za vrnitev v prejšnje stanje in šele takrat, ko je tožnik zvedel za odločitev o tem predlogu, lahko rečemo, da je zvedel za škodo in za storilca. Od takrat dalje šele teče triletni zastaralni rok, ki do 3.1.2003, ko je bila tožba vložena, še ni potekel.

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

Predlog tožene stranke za povrnitev stroškov odgovora na pritožbo se zavrne.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine v znesku 743.920,93 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 318.228,72 SIT od 1.1.1992 dalje do plačila, od zneska 326.692,21 SIT od 15.5.2000 dalje do plačila in od zneska 99.000,00 SIT od 15.5.2000 dalje do plačila. Tožečo stranko je obvezalo, da mora povrniti toženi stranki njene pravdne stroške, odmerjene na znesek 87.160,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 24.4.2003 dalje do plačila.

Proti tej sodbi se je pritožila tožeča stranka po svojem pooblaščencu iz vseh pritožbenih razlogov po 1. odst. 338. čl. ZPP. V nadaljevanju pritožbe tožnik podrobno obravnava in razlaga dejstva, iz katerih naj bi izhajalo, da je tožnika v pravdi zoper I.B. zastopala toženka. Tožnik je v tem postopku imel pooblaščenko in je zato opravo dejanja, to je popravo tožbe izrecno prepustil njej, saj se ni hotel, niti se mu ni treba oz. se niti ni dolžan vpletati v vlogo pooblaščenca. Prav zaradi takšnega stališča, da želi biti zastopan, je imel pooblaščenko ves čas postopka. Opozarja sodišče, da je pooblaščenka ta sklep prejela, sicer pa vročitve sklepa ni nikoli zanikala, saj je šlo za skupno odvetniško pisarno s prejšnjo pooblaščenko odvetnico P. Ko pa je pooblaščenka ob obvestilu, da je preklicana glavna obravnava, prejela tudi sklep, da se tožba šteje za umaknjeno, ker ni dopolnila oz. popravila tožbe, je vsa iz sebe prišla k tožniku in mu povedala, da bo šla v Zdravstveni dom v L. k svoji zdravnici, kjer si bo pridobila zdravniško potrdilo o svoji bolezni in da bo vložila predlog za vrnitev v prejšnje stanje. V spisu je potrdilo priloženo. Takrat se je tožnik od tega umaknil in ni hotel sodelovati. Tožnik ve, in to ve tudi njen pooblaščenec, ki je bil tedaj zaposlen v pisarni tožnika, da se je poslužila pomoči tedaj v pisarni navzočega upokojenega kolega pravnika ter je vložila predlog za vrnitev v prejšnje stanje in še ostalo, ni pa pri tem sodeloval tožnik, in ni bil navzoč. Takrat je toženka očitno res uspela dobiti potrdilo o svojem bolniškem staležu, na katerem je temeljila predlog za vrnitev v prejšnje stanje. Po pregledu spisa z dne 17.11.2003 pa je tožnik ugotovil, da bi lahko toženka uveljavljala kak drug razlog, vendar pa se tedaj zaradi razumljivih razlogov ni hotel vtikati. Ko je izčrpala vse pravne možnosti, ki jih je uveljavljala in ga je o tem obvestila, je poskušal na miren način doseči poravnavo svojega zahtevka, vendar je bila potrebna tožba. Da je predlog za vrnitev v prejšnje stanje osebno njegov, sodišče neutemeljeno zaključuje, tožnik doslej nikoli ni uveljavljal fiktivnega bolezenskega stanja kot razlog za vrnitev v prejšnje stanje. Še posebej pa si tega ne bi drznil uveljavljati za svojo pooblaščenko. Opisan potek dogajanja in ravnanja toženke je zgovoren sam zase. Dejansko se je tožnik seznanil s podrobnim potekom zadeve šele ob pregledu spisa na sodišču in zato tudi iz tega razloga ni govora o kakšnem fiktivnem zastopanju. Kdo je zamudil popraviti tožbo, pa je najbolj razvidno ravno iz vloge za vrnitev v prejšnje stanje. Vse to naravnost kaže, da je tožnik bil zastopan in sam ni nastopal, ker se sam sebe ni zastopal. Razlogi sodbe o odločilnih dejstvih so v gornjem obsegu nejasni in med seboj v nasprotju. V pravdni zadevi pod opr.št. P 453/91 je tožnik uveljavljal samo tisto, kar je bilo v dogovoru zapisano z D. K. Tožniku ta, ob razdrtju pogodbe, ni izplačal vsega ravno zato, ker je K. nekaj že prej izplačal. To so bile okoliščine, ki so bile pri tožencu B. že prej, pred sklenitvijo razveljavljenega dogovora povsem jasne in znane, zato je bilo dogovorjeno obročno vračanje zneskov, za katere se je zavezal vrniti, do razveze pa je prišlo po njegovi krivdi, ker je sklepal pogodbo za stanovanje, katerega ne bi smel prodati. Zaradi teh zatajenih in spremenjenih okoliščin, je bila pogodba razvezana. Samo iz teh razlogov je prišlo do razveze pogodbe in nasprotni zahtevek toženca je bil v pravdi postavljen samo zaradi pridobitve časa, kajti toženec je pozneje, ko si je pridobil dovoljenje predkupnega upravičenca celo iztržil znatno več kot od tožnika. Zato je v nasprotni tožbi zahtevek tudi umaknil in je primarni tožbeni zahtevek povsem nesporen.

Na pritožbo je tožena stranka odgovorila in v celoti prereka pritožbene trditve ter se strinja z odločitvijo sodišča prve stopnje.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče prve stopnje je po oceni pritožbenega sodišča pravilno zaključilo, da iz podatkov pravdnega spisa pod opr.št. P 453/91 Okrajnega sodišča v P. izhaja, da je v tej pravdni zadevi tožnika zastopala kot pooblaščenka toženka. Takšni zaključki so pravilni, kajti sodišče prve stopnje je ugotovilo, da vsa procesna dejanja, ki jih je toženka izvedla pred sodiščem kažejo na to, da je nastopala kot pooblaščenka. Pooblastilo nanjo je bilo preneseno s strani prvotne pooblaščenke tožnika, to je odvetnice S.P.P.. Prenos pooblastila je toženka sprejela in s tem se je strinjal tudi tožnik, kar jasno kaže, da je bilo pooblastilno razmerje ustanovljeno med tožnikom in toženo stranko. S tem v zvezi je nerazumljiv miselni preskok sodišča prve stopnje, s katerim pa se pritožbeno sodišče ne strinja, ko pove, da sta izjemi le dve vlogi, obe datirani z dne 18.5.1998 in sicer vloga o popravi tožbe (list.št. 58) in predlog za vrnitev v prejšnje stanje (list.št. 59), ki sta bili sodišču prve stopnje hkrati priloženi in da je pri teh dveh vlogah šlo za fiktivno zastopanje. Tožnik naj bi po lastni presoji opravil ta pravdna dejanja, se sam zastopal, češ, da gre za drugačno obličnost teh vlog, v primerjavi z vlogami, ki jih je za tožnika vlagala toženka kot pooblaščenka. Kljub toženkinemu podpisu in štampiljki pa naj ne bi šlo za vlogi, ki jih je sestavila toženka kot pooblaščenka tožnika. Takšna odločitev je kontradiktorna, je pa tudi povsem napačna, kajti četudi je šlo v citiranih vlogah za drugačno obličnost, je obe vlogi podpisala toženka in obe vlogi je opremila tudi z žigom, kar jasno pomeni, da sta vlogi njeni. Četudi bi tožnik vlogo sam napisal, podpisala pa ju je toženka in ju tudi opremila z žigom, pomeni, da sta vlogi njeni zato, ker je ona bila tožnikova pooblaščenka, pooblastilo pa ni bilo preklicano oz. da to ni prenehalo.

Tudi odločitev sodišča prve stopnje, da je odškodninska terjatev tožnika zastarala, po mnenju pritožbenega sodišča ni pravilna. Triletni zastaralni rok iz 376. čl. ZOR ni začel teči že 17.4.1998, ko je tožnik prejel sklep Okrajnega sodišča v P., s katerim je to štelo, da je tožba umaknjena, kajti vložen je bil tudi predlog za vrnitev v prejšnje stanje in šele takrat, ko je tožnik zvedel za odločitev o tem predlogu, lahko rečemo, da je zvedel za škodo in za storilca. To pa je bilo najprej 4.1.2000, ko mu je toženka poslala sklep Višjega sodišča v K., s katerim je to zavrnilo njegovo pritožbo zoper sklep, s katerim je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog za vrnitev v prejšnje stanje. Od takrat dalje šele teče triletni zastaralni rok, ki do 3.1.2003, ko je bila tožba vložena, še ni potekel. Povsem pa se pritožbeno sodišče strinja z odločitvijo sodišča prve stopnje, da tožnik v predmetnem postopku ni dokazal, da mu je škoda nastala. Trditveno in dokazno breme za nastanek škode je na tožniku, kajti ta mora poleg škode izkazati škodno dejanje ter vzročno zvezo med nastalo škodo in škodnim dejanjem. Dokazno breme o navedenih elementih odškodninskega delikta, ki morajo biti vsi podani, pa je na strani tožnika. Tožnik je v tožbi le zatrjeval, da je njegova škoda identična z tožbenim zahtevkom v pravdi pod opr.št. P 453/91 Okrajnega sodišča v P., to je na glavnici, obrestih in pravdnih stroških. Zgolj te trditve pa niso dovolj, kajti kot je sodišče prve stopnje pravilno povedalo, bi moral tožnik v tem postopku izkazati, da bi v citirani pravdni zadevi uspel v celoti in bi zato moral toženec iz navedene pravdne zadeve njemu izplačati takšen znesek, kot ga je tožnik uveljavljal zoper toženko. V tej smeri pa tožnik ni podal nobenih navedb, prav tako pa tudi ni predložil nobenega dokaza. Sklicevanje na pravdni spis opr.št. P 453/91 pa ni dovolj. Iz tega spisa izhaja le, da se je tožba štela za umaknjeno, nasprotno tožbo pa je nato toženec umaknil ravno iz razloga, ker se je pravdni postopek zoper njega zaključil s fikcijo o umiku tožbe. Drugih navedb in dokazov, ki bi izkazovale škodo pa tožnik v tem pravdnem postopku ni navedel in tudi ne izkazal. Navajanje določenih dejstev iz pravnega razmerja med tožnikom in I. B. šele v pritožbi, pa pomeni nedopustno novoto (1. odst. 337. čl. ZPP).

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia