Jedro

Pristojni organ o nagradi in stroških odloči le na podlagi predloženih stroškovnikov, ki morajo biti priloženi napotnici, ki jo izvajalec brezplačne pravne pomoči vrne stroškovni službi za brezplačno pravno pomoč zaradi obračuna porabljenih stroškov.

Podlaga za izračun nagrade in stroškov so predloženi stroškovniki, na višino nagrade, ki jo odvetnik za posamezno odvetniško storitev priglasi pa je organ za brezplačno pravno pomoč vezan, na način, da v primeru, da je odvetnik priglasil nižjo nagrado, kot mu pripada po OT, le-temu ne more priznati več od priglašenega oziroma da v primeru, da odvetnik priglasi višjo nagrado od predvidene po OT, da odvetniku prizna izključno nagrado v višini kot jo predvideva materialno pravo, medtem ko v presežku zahtevek za povrnitev stroškov zavrne.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

**Dosedanji potek upravnega postopka**

1. Z izpodbijanim sklepom je tožena stranka (v nadaljevanju toženka) v I. točki izreka odločila, da se tožeči stranki (v nadaljevanju tožniku) za izvajanje brezplačne pravne pomoči povrnejo stroški za odvetniške storitve in izdatke v višini 243,36 EUR ter 22% DDV v znesku 53,54 EUR, skupno torej znesek 296,90 EUR. Višji zahtevek za povračilo stroškov je zavrnila (II. točka izreka) ter odločila, da se sredstva za plačilo stroškov izplačajo iz proračunskih sredstev Republike Slovenije (III. točka izreka).

2. Iz izpodbijane odločbe izhaja, da je toženka tožniku priznala nagrado v zvezi z izvedbo brezplačne pravne pomoči, ki je je bila deležna A. A. v zvezi s postopkom Okrožnega sodišča v Mariboru opr. št. II N 653/2021. Odvetniku so bile priznane odvetniške storitve za nepravdni postopek po tarif. št. 23 Odvetniške tarife (OT), in sicer v višini kot jo je za posamezno storitev v stroškovniku v napotnici priglasil tožnik.

**Tožbene navedbe**

3. Tožnik vlaga tožbo v upravnem sporu iz razloga bistvenih kršitev določb postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Izpodbija odločitev toženke o zavrnitvi zahtevka odvetnika za plačilo nagrade nad priznanim zneskom. Obrazložitev zavrnitve zahtevka za plačilo nagrade nad zneskom 296,90 EUR je očitno protispisna ter tudi arbitrarna, saj je v njej govora o nepriznanju priglašenih nagrad odvetniku v višini 100 točk za sestanek s stranko in 100 točk za pregled listin, ki jih tožnik ni niti priglasil. Zavrnilni del izpodbijane odločbe nima razumne pravne obrazložitve, zato je podana bistvena kršitev določb postopka pri odmeri stroškov odvetniških storitev. Postopek brezplačne pravne pomoči je v konkretnem primeru potekal po pravilih nepravdnega postopka. Pravilna pravna podlaga za opravo odvetniških storitev predstavlja tarifna št. 23 OT, čeprav je tožnik nepravilno priglasil nagrado po tarif. št. 19 OT. Toženka se je pri odmeri stroškov sicer sklicevala na pravilo pravno podlago, vendar pa je odmero posameznih v napotnici priglašenih storitev izvedla materialnopravno napačno, v nasprotju z določbami tarif. št. 23/1 OT, ker je slepo sledila napačnemu točkovanju posameznih opravljenih odvetniških storitev opravljenih po tarif. št. 19 OT, ki ga je v vrnjeni napotnici navedel tožnik. Toženka pri odmeri stroškov nudenja BPP ni bila vezana na napačno tožnikovo točkovanje posameznih opravljenih odvetniških storitev, saj končni znesek (tožnikov zahtevek) za povrnitev stroškov BPP znaša 970,63 EUR ter zato celo presega materialnopravno pravilno izvedeno odmero opravljenih storitev BPP po tarif. št. 23/1 OT. Tožnik v tožbi specificira koliko znaša pravilna vrednost posameznih opravljenih storitev ter navaja, da bi pravilna odmera stroškov BPP, skupaj z DDV, v konkretni zadevi morala znašati 511,30 EUR. Toženka je odmero stroškov BPP v skupnem znesku 296,90 EUR izvedla v nasprotju z določili tarif. št. 23 OT, zato je njena odločitev o zavrnitvi zahtevka odvetnika za plačilo nagrade v presežku, to je nad v točki I. izpodbijanega sklepa odmerjenim zneskom 296,90 EUR, do višine pravilno odmerjenega zneska opravljenih storitev (511,30 EUR) materialnopravno napačna. Sodišče naj izpodbijano odločbo odpravi in vrne zadevo v ponovno odločanje toženki. Hkrati zahteva tudi povrnitev stroškov postopka upravnega spora.

**Odgovor na tožbo**

4. Toženka je sodišču posredovala upravni spis ter v odgovoru na tožbo prerekala tožbene navedbe in vztrajala pri svoji odločitvi. Čeprav je odvetnik priglasil manj kot bi mu pripadalo, sodišče ni smelo dosoditi višje nagrade, kot jo je postavil v svojem zahtevku. Skladno z določbo šestega odstavka 30. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP) je namreč odvetnik po BPP upravičen do nagrade in do povračila stroškov v zvezi z opravljenim delom v višini izračunani po OT in v obsegu dodeljene brezplačne pravne pomoči, vendar le največ do višine postavljenega zahtevka. Sodišče pa je, čeprav je svojo odločitev oprlo na pravo tarifno številko, bilo vezano na višino zahtevka, ki jo je postavil predlagatelj. V zvezi z navedbami tožnika glede protispisnosti v zvezi s tem, da je sodišče zavrnilo zahtevke, ki jih tožnik ni priglasil, toženka navaja, da kršitve ni, ker zavrnitev zahtevkov za nagrade za dejanja, ki jih odvetnik ni opravil, v obrazložitvi ne vpliva na pravilnost odločitve v izreku sklepa. Gre za napako v obrazložitvi, ki ni vplivala na pravilnost ali zakonitost odločbe. Sodišče naj, glede na navedeno, tožbo zavrne kot neutemeljeno.

**Navedbe stranke z interesom**

5. Sodišče je na podlagi prvega odstavka 38. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) in prvega odstavka 19. člena ZUS-1 A. A. (upravičenki do brezplačne pravne pomoči) kot stranki z interesom poslalo kopijo tožbe zaradi morebitnega odgovora. Stranka z interesom na tožbo ni odgovorila.

**Odločitev brez glavne obravnave**

6. Sodišče je v navedeni zadevi odločilo brez glavne obravnave, ker dejansko stanje, ki je bilo podlaga za izdajo upravnega akta, med tožnikom in toženko ni sporno. V tej zadevi namreč med strankama ni sporno, da je bil tožnik z odločbo toženke določen za izvajanje brezplačne pravne pomoči, da je opravil storitve brezplačne pravne pomoči in da je pravočasno vložil stroškovnik za opravljene storitve. Sporno je le vprašanje pravilne uporabe odvetniške tarife (OT) in gre torej izključno za pravno vprašanje, za kar ZUS-1 sodišče daje izrecno pooblastilo, da lahko odloči tudi brez glavne obravnave (prvi odstavek 59. člena ZUS-1).

**Sodna presoja**

7. Tožba ni utemeljena.

8. Pri presoji izpodbijane odločbe sodišče izpodbijani akt preizkusi v mejah navedb oziroma razlogov, ki so navedeni v tožbi (prvi odstavek 40. člena ZUS-1), hkrati pa je dolžno paziti na zakonitost izdane odločbe in pravilno uporabo procesnih ter materialnih določb zakona, pri čemer mora že po uradni dolžnosti preveriti vsebino izreka in obrazložitev odločbe, ali se jo da preizkusiti (tretji odstavek 27. člena ZUS-1).1

9. Predmet presoje v obravnavani zadevi je odločitev toženke, s katero je tožniku za izvajanje brezplačne pravne pomoči upravičenki A. A. v zvezi s postopkom Okrožnega sodišča v Mariboru opr. št. II N 653/2021 (postopek zaradi zvišanja preživnine) odmerila odvetniške stroške v skupnem znesku 296,90 EUR (I. točka izreka), medtem ko je v presežku zahtevek tožnika za plačilo nagrade zavrnila (II. točka izreka).

10. V obravnavani zadevi med strankama ni sporno, da je bil tožnik z odločbo Bpp določen za izvajanje brezplačne pravne pomoči (v obsegu sestave vseh potrebnih vlog, pravnega svetovanja in zastopanja odvetnika pred sodiščem prve stopnje, in sicer v postopku Okrožnega sodišča v Mariboru opr. št. II N 653/2021 do izdaje sodne odločbe sodišča prve stopnje o zaključku navedenega postopka pred sodiščem prve stopnje), ki je je bila deležna A. A. v zvezi z navedenim postopkom. Tožnik je upravičenko v navedenem postopku tudi zastopal in stroškovnik pravočasno vložil, toženka pa je tožniku odmerila in priznala odvetniške stroške v skupnem znesku 296,90 EUR, ob čemer je za posamezno storitev upoštevala višino nagrade v odvetniških točkah, kot jih je tožnik priglasil v stroškovniku navedenem na izpolnjeni napotnici.

11. Med strankama je sporno vprašanje, ali bi morala toženka, ob pravilni uporabi OT, za vsako posamezno storitev tožniku priznati nagrado v višini, kot jo predvideva OT, čeprav ta znaša več kot je tožnik priglasil, saj skupna vrednost tožnikovega zahtevka izračunana na napotnici ne dosega višine priznanih stroškov. Prav tako je med strankama spor o tem, ali v izpodbijani odločbi obstoji protispisnost in nezakonitost, zato ker je toženka zavrnila priznanje odvetniških storitev, ki jih tožnik sploh ni priglasil. 12. Po Zakonu o brezplačni pravni pomoči (ZBPP) je odvetnik upravičen do nagrade in do povračila stroškov v zvezi z opravljenim delom v višini, izračunani po odvetniški oziroma notarskih tarifi in v obsegu dodeljene brezplačne pravne pomoči (šesti odstavek 30. člena ZBPP). Način vrednotenja, obračunavanja in plačilo odvetniških nagrad in izdatkov, ki jih mora plačati naročnik storitve odvetniku, je predpisan v OT. Nadalje pa je peti odstavek 17. člena Zakona o odvetništvu (ZOdv), kot je veljal v času opravljanja storitev tožnika in v času izdaje izpodbijane odločbe, določal, da je odvetnik, postavljen po uradni dolžnosti, in odvetnik, ki izvaja storitve brezplačne pravne pomoči, upravičen do plačila za svoje delo v višini polovice zneska, ki bi mu pripadal po OT. Dogovori o višji nagradi so v teh primerih nični.

13. Iz upravnega spisa izhaja, da je bil tožnik določen za izvajalca brezplačne pravne pomoči prosilki A. A. na podlagi odločbe toženke opr. št. Bpp 1382/2021-3 z dne 3. 11. 2021. Brezplačna pravna pomoč je bila dodeljena v obsegu sestave vseh potrebnih vlog, pravnega svetovanja in zastopanja odvetnika v nepravdnem postopku zaradi zvišanja preživnine zoper očeta upravičenke do brezplačne pravne pomoči. Tožnik je takšne storitve opravil in toženki dne 17. 3. 2022 vrnil napotnico s priglašenimi stroški nudenja brezplačne pravne pomoči. Kot izhaja iz stroškovnika v napotnici, so bile odvetniške storitve opravljene med novembrom 2021 (prva storitev: 5. 11. 2021) in marcem 2022 (zadnja storitev: 17. 3. 2022). Toženka je stroške tožniku odmerila z izpodbijano odločbo opr. št. Bpp 1382/2021, ki datira na dan 28. 3. 2022. 14. Tožnik je v napotnici, ki jo je vrnil toženki priglasil naslednje opravljene storitve: 50 točk za predlog za preložitev obravnave in priglasitev pooblastila, 160 točk za sestavo prve obrazložene pripravljalne vloge, 160 točk za prvi narok za glavno obravnavo, 50 točk urnine, 120 točk za drugo obrazloženo pripravljalno vlogo, 80 točk za tretjo obrazloženo pripravljalno vlogo, 80 točk za drugi narok za glavno obravnavo, 80 točk za sestavo četrte obrazložene pripravljalne vloge ter 15,6 točk materialnih stroškov (2%). V višini, kot je tožnik stroške za posamezno odvetniško opravilo priglasil, mu jih je toženka tudi v celoti priznala.

15. Navedbam tožnika, da bi mu toženka morala za posamezno opravilo priznati nagrado v višini kot jo predvideva OT, kljub temu, da je tožnik na napotnici navedel manj, saj skupni znesek tožnikovega zahtevka za povrnitev stroškov ne presega zneska, ki mu pripada po OT, ni mogoče pritrditi. Kot že obrazloženo, je skladno z določili ZBPP odvetnik v primeru nudenja brezplačne pravne pomoči upravičen do nagrade in do povračila stroškov v zvezi z opravljenim delom v višini izračunani po OT in v obsegu odobrene brezplačne pravne pomoči (šesti odstavek 30. člena ZBPP). Vendar pa organ o nagradi in stroških odloči le na podlagi predloženih stroškovnikov, saj morajo biti ti priloženi napotnici, ki jo izvajalec brezplačne pravne pomoči vrne stroškovni službi za brezplačno pravno pomoč zaradi obračuna porabljenih stroškov (tretji odstavek 40. člena ZBPP). Organ za brezplačno pravno pomoč odloči o stroških nudenja brezplačne pravne pomoči s sklepom najkasneje v roku 15 dni od prejema popolne napotnice. Podlaga za izračun nagrade in stroškov so torej predloženi stroškovniki,2 na višino nagrade, ki jo odvetnik za posamezno odvetniško storitev priglasi pa je torej organ za brezplačno pravno pomoč (in tudi sodišče) vezano, na način, da v primeru, da je odvetnik priglasil nižjo nagrado, kot mu pripada po OT, le-temu ne more priznati več od priglašenega oziroma da v primeru, da odvetnik priglasi višjo nagrado od predvidene po OT, da odvetniku prizna izključno nagrado v višini kot jo predvideva materialno pravo, medtem ko v presežku zahtevek za povrnitev stroškov zavrne. S priglasitvijo stroškov za opravo posamezne odvetniške storitve odvetnik torej določi in zameji okvir odločanja organa za brezplačno pravno pomoč, slednji pa preko zahtevka ne sme in ne more odločiti. Drugačno tolmačenje bi pomenilo, da bi lahko odvetniki organu za brezplačno pravno pomoč posredovali zgolj skupen izračun stroškov vseh odvetniških storitev, brez specifikacije, organ za brezplačno pravno pomoč pa bi nato njihove storitve odmerjal po lastni presoji in v skladu z OT, vse do višine skupnega zneska priglašenega zneska, kar bi bilo v nasprotju z izrecnimi določili 40. člena ZBPP, ki zahteva natančen vsebinski in časovni okvir storitev, ki so bile opravljene v okviru izvajanja brezplačne pravne pomoči. Odločitev toženke, ki je tožniku priznala stroške za opravljene storitve v priglašeni višini je tako po presoji sodišča pravilna in zakonita, zato se sodišče v tem oziru sklicuje na razloge izpodbijanega sklepa (drugi odstavek 71. člena ZUS-1). Toženka je pravilno uporabila materialno pravo, ki je na podlagi opravljenih storitev, ki jih je tožnik priglasil za opravo posamezne odvetniške storitve, tožniku priznala 780 točk oziroma, ob upoštevanju v času odločanja veljavnega petega odstavka 17. člena ZOdv, polovico navedenega zneska (390 točk), kar je skupaj znašalo 234,00 EUR. K temu je toženka pravilno prištela še materialne stroške in DDV, tako da je skupaj tožnik upravičen do povračila stroškov v znesku 296,60 EUR.

16. Ob tem sodišče dodaja še, da je toženka s tem, ko je tožniku odvetniško nagrado odmerila po tarif. št. 23 OT (kot za druge nepravdne postopke) navedla oziroma uporabila zmotno pravno podlago, na kar pazi sodišče po uradni dolžnosti, vendar pa navedeno ni vplivalo na pravilnost in zakonitost izpodbijane odločbe, kot obrazloženo v nadaljevanju. V času dodelitve brezplačne pravne pomoči in tudi v času oprave odvetniških storitev3 tožnika je namreč že veljal novi Zakon o nepravdnem postopku (ZNP-1), po katerem so postopki, ki se nanašajo na razvezo zakonske zveze, odločanje o varstvu in vzgoji otroka, stikih in preživljanju otroka, med katere sodijo tudi postopkih spremembe višine (zvišanje/znižanje preživnine) nepravdni postopki (da je šlo v konkretnem primeru za nepravdni postopek izhaja tudi iz opravilne številke zadeve - II N 653/2021). Kljub temu v času izdaje izpodbijanega sklepa nagrade za te postopke ni bilo mogoče odmeriti po tarif. št. 23 OT: po tej tarifni številki je bilo namreč mogoče odmeriti nagrado tudi za vse druge nepravdne postopke, ki niso izrecno našteti v IX. poglavju OT, ki ureja tarifo za nepravdni postopek, vendar pa je za presojo v tej zadevi bistveno, da je bila v času oprave storitve in odločanja (in vse do 4. 6. 2022) tarifa za spore zaradi razveze zakonske zveze ter za odločanje o varstvu in vzgoji otroka, stikih in preživljanju otroka določena v peti, šesti, sedmi in osmi oziroma deveti alineji drugega odstavka 18 OT. Ob taki določbi tarif. št. 18 OT, ki se je torej v času odločanja o odmeri stroškov, izrecno nanašala na pravna razmerja, v zvezi s katerimi je bila prosilki dodeljena brezplačna pravna pomoč, bi toženka tožniku odvetniške storitve morala odmeriti po tarif. št. 18 OT in ne po tarif. št. 23 OT, kot je to storila.4 Ker je toženka tožniku priznala nagrado v višini, kot jo je priglasil (ki sicer po višini po posameznih postavkah tudi ustreza nagradi, ki je bila tedaj predvidena po tarif. št. 18 v zvezi s tarif. št. 19 OT in 20 OT, ob upoštevanju okvirja odločanja, ki ga je tožnik zamejil s predložitvijo svojega stroškovnika) navedeno ni vplivalo na pravilnost in zakonitost odločitve toženke. Enako velja za stroške, ki jih je v 6. točke obrazložitve pomotoma zavrnila toženka: ker je toženka v tem oziru zavrnila stroške, ki jih tožnik sploh ni priglasil (in teh storitev tudi ni opravil), medtem ko so bili tožniku za posamezno odvetniško storitev priznani stroški, kot jih je ta priglasil, navedena (po presoji sodišča pravopisna) pomota prav tako ni vplivala na pravilnost in zakonitost odločbe oziroma izreka sklepa z dne 28. 3. 2022, ki edini postane pravnomočen in izvršljiv, prav tako iz tega razloga ni podana neskladnost med izrekom in obrazložitvijo, kot to zmotno zatrjuje tožnik.

17. Po presoji sodišča je odločitev toženke pravilna in zakonita, v postopku pa tudi niso bila kršena pravila postopka, na katere pazi sodišče po uradni dolžnosti, zato je sodišče tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo.

**K točki II. izreka**

18. Kadar sodišče tožbo zavrne kot neutemeljeno, vsaka stranka trpi svoje stroške postopka (četrti odstavek 25. člena ZUS-1).

1 Enako Kerševan E. (ur.), Zakon o upravnem sporu (ZUS-1) s komentarjem, GV Založba, Ljubljana 2019, str. 266, točka 5. in 7. 2 Stališče, da sta napotnica in stroškovnik podlaga za obračun stroškov, ki se plačajo iz proračuna, je Vrhovno sodišče RS ob razlagi določil ZBPP sprejelo že v sodbi opr. št. X Ips 145/2007 z dne 1. 3. 2007. Enako tudi VSRS sklep opr. št. X Ips 33872014 z dne 21. 9. 2016. 3 Pri odmeri stroškov je relevantno, v katerem postopku je odvetnik nudil storitve in kako se storitve, opravljene v tem postopku, obračunajo po OT, veljavni v času, ko se nagrada odmerja. Tako UPRS sodba opr. št. I U 403/2021-15 z dne 3. 10. 2022. 4 UPRS sodba opr. št. I U 976/2020-9 z dne 17. 8. 2022.