Jedro

Dejansko stanje ni popolno in pravilno razčiščeno glede bistvenega vprašanja pri ugotavljanju invalidnosti, tj. ali je pri tožniku prišlo do sprememb oz. do poslabšanja zdravstvenega stanja od nastopa dela, in sicer ne samo od nastopa dela na delovnem mestu "prodajalec na terenu", ampak od prvega nastopa dela dalje. To velja zlasti glede na mnenje sodne izvedenke, ki je kot razlog za spremembo izvedenskega mnenja navedla, da je tožnik za delo "prodajalec na terenu" pridobil veljavno zdravniško spričevalo, na katero pa se je sklicevala že v prvotnem mnenju. V prvotnem mnenju je hkrati ugotovila, da je pri tožniku od 11. 6. 2018 podana III. kategorija invalidnosti, ker ni zmožen za daljše oz. pretežno in neprekinjeno sedeče oz. stoječe delo, vsiljeno hojo, pogosto hojo po neravnem terenu in stopnicah in dvigovanje težjih bremen, ter da je ob upoštevanju navedenih stvarnih obremenitev za delo zmožen le v skrajšanem delovnem času.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, da se odpravita odločbi toženca št. zadeve: ..., št. dosjeja: ... z dne 10. 12. 2018 in z dne 18. 7. 2018, in da se tožnika razvrsti v III. kategorijo invalidnosti ter se mu prizna pravica do dela s krajšim delovnim časom, na drugem delu z omejitvami od 23. 3. 2018 dalje (I. točka izreka). Obenem je sklenilo, da tožnik sam krije svoje stroške postopka (II. točka izreka).

2. Zoper sodbo je tožnik vložil pritožbo zaradi zmotno ugotovljenega dejanskega stanja in posledično zmotne uporabe materialnega prava. Neizpodbitno dejstvo je, da je invalid. To izhaja iz obeh izvedenskih mnenj. Odprto ostane vprašanje ali je bil invaliden že pred nastopom dela ali pa je invalidnost nastopila zaradi dela, ki ga je kot invalid opravljal po nastopu dela pri zadnjem delodajalcu. Sodišče bi moralo zaslišati dr. A. A., zdravnika, ki je izdal zdravniško potrdilo, da je sposoben za razvažanje blaga na terenu. Dejstvo je, da takšnega dela ob vložitvi tožbe v letu 2018 ni bil več sposoben opravljati. Z izpovedjo dr. A. A. bi bilo potrebno seznaniti Komisijo za fakultetna izvedenska mnenja ter zahtevati dopolnilno izvedensko mnenje. Ker se mnenji dr. B. B. in Komisije za fakultetna izvedenska mnenja razlikujeta, bi sodišče moralo postaviti tretjega izvedenca, ki bi se opredelil do obeh mnenj. Pri iskanju materialne resnice je v socialnih sporih sodišče zavezano k oficialnemu načelu. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, sodbo razveljavi ter odloči o ponovnem sojenju, ali pa tožbenemu zahtevku ob razveljavitvi sodbe, ugodi.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Po preizkusu zadeve v skladu z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku1 (ZPP) pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje nepopolno ugotovilo dejansko stanje in posledično zmotno uporabilo materialno pravo.

5. Predmet sodne presoje je pravilnost in zakonitost dokončne odločbe toženca z dne 10. 12. 2018, s katero je zavrnil tožnikovo pritožbo vloženo zoper prvostopenjsko odločbo z dne 18. 7. 2018. S slednjo je bila zavrnjena tožnikova zahteva za priznanje pravic iz invalidskega zavarovanja. Na podlagi mnenj invalidskih komisij I. in II. stopnje je bilo ugotovljeno, da pri tožniku ni sprememb, ki bi zmanjšale njegovo zmožnost za zagotovitev oziroma ohranitev delovnega mesta na katerem dela, tj. "prodajalec na terenu", oziroma poklicno napredovanje, zato invalidnosti ni. Tako je invalidska komisija II. stopnje dne 6. 11. 2018 po proučitvi celotne dokumentacije menila, da pri zavarovancu od zadnje predstavitve na invalidski komisiji (tj. 13. 12. 2017) ni ugotovila bistvenega poslabšanja zdravstvenega stanja. Zavarovanec sicer ni zmožen za dvigovanje bremen težjih od 5 kg, prav tako tudi ne za daljšo stojo ali hojo, daljšo vožnjo ali hojo po neravnem ali spolzkem terenu (terensko delo), prav tako ne za 8 urno neprekinjeno sedenje. Za navedeno delo pa je zmožen pod enakimi pogoji kot ob nastopu dela.

6. Pravna podlaga za pritožbeno rešitev zadeve je Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju2 (ZPIZ-2). Ta v prvem odstavku 63. člena določa, da je invalidnost podana, če se zaradi sprememb v zdravstvenem stanju, ki jih ni mogoče odpraviti z zdravljenjem ali ukrepi medicinske rehabilitacije in so ugotovljene v skladu s tem zakonom, zavarovancu zmanjša zmožnost za zagotovitev oziroma ohranitev delovnega mesta oziroma za poklicno napredovanje.

Definicija invalidnosti je torej vezana na status zavarovanca in na spremembe v zdravstvenem stanju od nastopa dela.

7. Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da je tožnik po izobrazbi poštni tehnik. Pri 11-ih letih je bil operiran zaradi Perthesove bolezni desne stegnenice. Ima prikrajšano desno nogo za 3 cm in ugotovljeno artrozo desnega kolka. Od 7. 7. 1980 do 4. 2. 2013 je bil zaposlen na pošti, od tega je od 1. 12. 2006 do 4. 2. 2013 delal na delovnem mestu "poštni uslužbenec I". Od 1. 1. 2016 pa je bil zaposlen v družbi C. d. o. o. na delovnem mestu "prodajalec na terenu", ki ga je opravljal do leta 2018. 8. Sodišče prve stopnje je s pomočjo izvedenke specialistke medicine dela, prometa in športa ugotavljalo tožnikovo zdravstveno stanje in njegovo delazmožnost. Sodna izvedenka je najprej menila, da tožnik ni zmožen za daljše oz. pretežno in neprekinjeno sedeče oz. stoječe delo, vsiljeno hojo, pogosto hojo po neravnem terenu in stopnicah ter dvigovanje težjih bremen. Za delo je zmožen ob upoštevanju navedenih stvarnih obremenitev v skrajšanem delovnem času 4 ure na dan oz. 20 ur na teden. Tožnikova invalidnost je nastala dne 11. 6. 2018.3 in je posledica bolezni (75 %) in poškodbe izven dela (25 %).

9. Zoper takšno mnenje je toženec podal pripombe, zato je izvedenka po pozivu sodišča izvedensko mnenje pisno dopolnila. Strinjala se je s pripombami toženca, da tožnik pod splošnimi pogoji ni bil sposoben opravljati dela na delovnem mestu na katerem dela, tj. "prodajalec na terenu" že pred nastopom delovnega mesta. Pojasnila je, da pri podaji izvedenskega mnenja ni upoštevala dejstva, da je tožnik za svoje delovno mesto prodajalca na terenu pridobil veljavno zdravniško spričevalo. Do sprememb v zdravstvenem stanju, ki so tožniku onemogočale delo na navedenem delovnem mestu je prišlo že pred 1. 1. 2016. Po tem datumu je prišlo samo do pričakovanega poslabšanja že pred nastopom na delovno mesto "prodajalec na terenu" prisotnih zdravstvenih okvar. Tožnik za delo prodajalca na terenu ob nastopu na to delo, pod splošnimi pogoji ni bil zmožen. Pod enakimi pogoji je bil zmožen za delo "prodajalca na terenu" 11. 6. 2018, kot ob nastopu na delo 1. 1. 2016. Razlike v zdravstvenem stanju oz. poslabšanje ne vplivajo na obseg omejitev pri delu.

10. Zaradi pripomb tožnika na pisno dopolnitev izvedenskega mnenja4, je sodišče pridobilo še mnenje izvedenskega organa, v sestavi specialista medicine dela, prometa in športa in specialista ortopeda. Specialista sta menila, da pri tožniku do ocenjevalnega datuma (10. 12. 2018) ni zdravstvenih sprememb, ki bi zmanjšale njegovo zmožnost za zagotovitev oziroma ohranitev delovnega mesta, na katerem je delal, tj. "prodajalec na terenu" oziroma za poklicno napredovanje zato pri njem invalidnosti ni. Zdravstveno stanje oziroma funkcionalne okvare gibal, ki jih je imel tožnik že pred nastopom na delovno mesto "prodajalec na terenu" so bile takšne, da bi potreboval stvarne razbremenitve. Do sprememb v zdravstvenem stanju je prišlo že pred 1. 1. 2016. Po tem datumu je prišlo samo do pričakovanega poslabšanja že pred nastopom na delovno mesto "prodajalec na terenu" prisotnih zdravstvenih težav. Tožnik je bil pod enakimi pogoji zmožen za delo "prodajalca na terenu" 11. 6. 2018, kot ob nastopu na delo 1. 1. 2016. Že ob nastopu dela je bil tožnik zmožen za delo prodajalca na terenu, le ob upoštevanju vsebinskih omejitev zapisanih v izvedenskem mnenju v letu 2017.5

11. ZPP v drugem odstavku 254. člena določa, da če se podatki izvedencev v njihovem izvidu bistveno razlikujejo ali če je izvid enega ali več izvedencev nejasen, nepopoln ali pa sam s seboj ali z raziskanimi okoliščinami v nasprotju, te pomanjkljivosti pa se ne dajo odpraviti z novim zaslišanjem izvedencev, se dokazovanje ponovi z istimi ali z drugimi izvedenci.

12. Pritožbeno sodišče je ugotovilo, da dejansko stanje ni popolno in pravilno razčiščeno glede bistvenega vprašanja pri ugotavljanju invalidnosti, tj. ali je pri tožniku prišlo do sprememb oz. do poslabšanja zdravstvenega stanja od nastopa dela, in sicer ne samo od nastopa dela na delovnem mestu "prodajalec na terenu" (od 1. 1. 2016), ampak od prvega nastopa dela dalje. To velja zlasti glede na mnenje sodne izvedenke, ki je kot razlog za spremembo izvedenskega mnenja navedla, da je tožnik za delo "prodajalec na terenu" pridobil veljavno zdravniško spričevalo, na katero pa se je sklicevala že v prvotnem mnenju. V prvotnem mnenju je hkrati ugotovila, da je pri tožniku od 11. 6. 2018 podana III. kategorija invalidnosti, ker ni zmožen za daljše oz. pretežno in neprekinjeno sedeče oz. stoječe delo, vsiljeno hojo, pogosto hojo po neravnem terenu in stopnicah in dvigovanje težjih bremen, ter da je ob upoštevanju navedenih stvarnih obremenitev za delo zmožen le v skrajšanem delovnem času. Vprašanje sprememb oz. poslabšanja zdravstvenega stanja v času zaposlitve ni dovolj razčiščeno niti z na novo postavljenim izvedenskim organom, ko ta ugotavlja, da je pri tožniku do sprememb v zdravstvenem stanju prišlo pred 1. 1. 2016, in da je po tem datumu prišlo samo do poslabšanja že pred nastopom na delovno mesto "prodajalec na terenu" prisotnih zdravstvenih težav.

13. Sodišče prve stopnje tako ni dovolj razčistilo vprašanja ali je pri tožniku prišlo do poslabšanja zdravstvenega stanja v času zaposlitve in ali je pri delu potreboval dodatne omejitve, glede na mnenje izvedenke medicine dela, prometa in športa, da tožnik za delo "prodajalec na terenu" ob nastopu na to delo pod splošnimi pogoji ni bil zmožen, bil pa je zmožen le za delo z omejitvami. Po drugi stani pa izvedenka navaja, da je tožnik za delo "prodajalec na terenu" pridobil veljavno zdravniško spričevalo (priloga A5). Predvsem sodišče ni odpravilo nasprotij ugotovljenih v obeh izvedenskih mnenjih, ko izvedenka in izvedenski organ ugotavljata, da je pri tožniku do sprememb v zdravstvenem stanju prišlo že pred 1. 1. 2016, in da je po tem datumu prišlo samo do pričakovanega poslabšanja že pred nastopom dela na delovnem mestu "prodajalec na terenu" prisotnih zdravstvenih težav oziroma okvar. Hkrati pa ocenjujeta, da je bil tožnik pod enakimi pogoji zmožen za delo prodajalec na terenu 11. 6. 2018 kot ob nastopu 1. 1. 2016, in da razlike v zdravstvenem stanju ne vplivajo na obseg omejitev pri delu, čeprav izvedenka v prvotnem mnenju celo ugotavlja, da je pri tožniku funkcija desne spodnje okončine pomembno spremenjena, da gre za napredujočo artrozo kolka, novonastalo artrozo desnega gležnja in degenerativne spremembe ledvene hrbtenice.

Zato je potrebno, da sodišče v ponovljenem postopku ugotovi, če je pri tožniku v času zaposlitve prišlo do poslabšanja oz. sprememb v zdravstvenem stanju ter do kakšnega poslabšanja oz. sprememb in če poslabšanje oz. spremembe vplivajo na tožnikovo zmožnost opravljanja svojega poklica definiranega v tretjem odstavku 63. člena ZPIZ-2, to je ne samo za delo "prodajalca na terenu" temveč tudi "poštnega tehnika" in "poštnega uslužbenca I". Po tretjem odstavku 63. člena ZPIZ-2 se namreč kot svoj poklic šteje delo na delovnem mestu, na katerem zavarovanec dela in vsa dela, ki ustrezajo zavarovančevim telesnim in duševnim zmožnostim, za katera ima ustrezno strokovno izobrazbo, dodatno usposobljenost in delovne izkušnje, ki se zahtevajo za določena dela, v skladu z zakoni ali kolektivnimi pogodbami.

14. Za popolno ugotovitev dejanskega stanja v tej smeri, bo sodišče prve stopnje najprej zaslišalo dr. A. A., ki je izdal zdravniško spričevalo, da tožnik izpolnjuje posebne zdravstvene zahteve za delovno mesto prodajalca na terenu in zapisal, da je potreben kontrolni pregled. Sodišče prve stopnje bo z dr. A. A. razčistilo kakšno je bilo tožnikovo zdravstveno stanje na dan izdaje zdravniškega spričevala dne 15. 7. 2016 in ali je bil glede na zapis pod točko 1 zdravniškega spričevala (da izpolnjuje posebne zdravstvene zahteve za navedeno delovno mesto) zmožen za delo "prodajalec na terenu" pod splošnimi pogoji ali ne in zakaj je predlagal kontrolni pregled čez eno leto. Nadalje bo sodišče prve stopnje postopalo skladno z določbo 254. člena ZPP in zaslišalo izvedenko medicine dela, prometa in športa, in sicer o tem ali je v času tožnikove zaposlitve prišlo do sprememb v zdravstvenem stanju in če je prišlo do sprememb, kdaj je prišlo do sprememb v zdravstvenem stanju tožnika, tj. do poslabšanja zdravstvenega stanja in zakaj, dodatno pa bo razčistilo vprašanje ali te spremembe vplivajo na tožnikovo zmožnost opravljanja svojega poklica definiranega v tretjem odstavku 63. člena ZPIZ-2, razloge za spremembo prvotnega izvedenskega mnenja ter razčistilo in odpravilo nasprotja navedena v 13. točki obrazložitve. Ta vprašanja bo sodišče razčiščevalo tudi z zaslišanjem vsaj enega od članov izvedenskega organa.

15. Po tako dopolnjenem postopku bo sodišče prve stopnje ponovno dokazno ocenilo vse izvedene dokaze (8. člen ZPP) ter presodilo pravilnost in zakonitost izpodbijanih odločb toženca ter utemeljenost ali neutemeljenost tožbenega zahtevka (81. člen Zakona o delovnih in socialnih sodiščih – ZDSS-16).

16. Glede na obrazloženo je pritožbeno sodišče tožnikovi pritožbi ugodilo in izpodbijano sodbo v skladu s 355. členom ZPP razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Pomanjkljivosti pri izvedbi dokazov, ki jih lahko sodišče izvaja tudi po uradni dolžnosti (62. člen ZDSS-1),7 k čemur ga zavezuje načelo materialne resnice (61. člen ZDSS-1), so namreč pripeljale do nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.

17. Zaradi ponovnega postopka pred sodiščem prve stopnje ne bo prišlo do posega v pravico do sojenje brez nepotrebnega odlašanja. Prevzemanje vloge sodišča prve stopnje pa tudi ni namen 354. člena ZPP, saj bi bila strankam na ta način odvzeta ustavna pravica do pritožbe.

18. V posledici razveljavitve odločitve o glavni stvari je bilo potrebno razveljaviti tudi odločitev o stroških postopka.

1 Ur. l. RS, št. 26/99 in nasl. 2 Ur. l. RS, št. 96/2012 in nasl. 3 Tj. na dan pregleda na senatu invalidske komisije I. stopnje. 4 Tožnik je navedel, da je v zdravniškem spričevalu z dne 15. 7. 2016 predlagan kontrolni pregled po enem letu (na katerega ga delodajalec ni poslal), kar kaže na prognozo, da se utegnejo njegove sposobnosti za delo prodajalca na terenu zmanjšati do take mere, da dela ne bi mogel več opravljati. 5 To je izvedensko mnenje podano v sodnem postopku, ki se je vodil pod opr. št. IV Ps 992/2017 in se je zaradi umika tožbe končal z ustavitvijo postopka. 6 Ur. l. RS, št. 2/2004 in nasl. 7 Ne glede na to, da je tožnik na zadnjem naroku za glavno obravnavo dokazne predloge umaknil.