Jedro

Zmotno je stališče sodišča prve stopnje, da je bilo o tem tožbenem zahtevku tožnice že odločeno. Ni odločilno, da je bilo tedaj odločeno o tožničinem zahtevku za plačilo nadomestila plač, saj med strankama ni sporno, da tedaj tožnica ni zahtevala tudi dela plače zaradi napredovanja. Tožnica ta del (nadomestila) plače zahteva poleg zneska, ki ji je bil prisojen v prejšnjem postopku. Tega dela zahtevka za nadomestilo plače tožnica ni uveljavljala v prejšnjem postopku, kar pomeni, da o identiteti tožbenega zahtevka ni mogoče govoriti.

Izrek

I.Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II.Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo tožbo in sklenilo, da tožnica sama krije svoje stroške postopka, toženki pa je dolžna povrniti njene stroške postopka v znesku 223,99 EUR.

2.Zoper sklep vlaga pritožbo tožnica. Kot bistveno nasprotuje stališču, da gre za že razsojeno stvar in opozarja, da v postopku I Pd 809/2020 ni zahtevala plačila iz naslova napredovanja. Opozarja na odločitev VS RS II Ips 53/2020, iz katere izhaja, da je pri denarnih zahtevkih istovetnost zahtevka mogoče ugotavljati le v zvezi z dejansko podlago - presoditi je treba, ali tožnik zahteva plačilo istega zneska, o katerem je že bilo pravnomočno razsojeno. Vztraja, da znesek iz napredovanja v tem postopku zahteva prvič, zato ne gre za isto reparacijo zaradi nezakonite odpovedi; ni identitete tožbenega zahtevka in identitete dejanske podlage. Pove, da je v I Pd 809/2020 sodišče odločilo le o tedaj zahtevanem znesku nadomestila plače, o tem je bila izdana dajatvena sodba, v postopku se ni ugotavljalo, koliko znaša celotno nadomestilo plače, ki ji pripada, niti ni bil del njenega zahtevka za reparacijo zavrnjen. Sodišču prve stopnje očita, da ni upoštevalo njene pripravljalne vloge z dne 28. 8. 2024. Trdi, da v času izdaje sodbe I Pd 809/2020 ni vedela za napredovanje, tudi ne zaveze toženke, da ji bo zaradi tega izplačala razliko v plači za nazaj. Nasprotuje stališču, da bi morala zahtevek, ki ga uveljavlja s to tožbo, uveljavljati že v predhodnem postopku glede nezakonitosti odpovedi; naložena ji je neobstoječa obveznost in prekomerno dokazno breme, onemogočeno ji je učinkovito pravno varstvo. Sklicuje se na Pravilnik o napredovanju zaposlenih v javnih zavodih s področja raziskovalne in razvojne dejavnosti, ki delodajalcu nalaga pisno obveščanje delavca ob izpolnitvi pogojev za napredovanje, kar je toženka storila 7. 3. 2023. Navaja, da je zakon ne zavezuje, da bi morala v sodnem postopku hkrati uveljavljati vse pravice in celotni obseg pripadajočih pravic. Meni, da ni odločilno, da jo je v prejšnjem postopku zastopal odvetnik. Navaja, da bi za spremembo tožbe v prejšnjem postopku potrebovala soglasje toženke. Nasprotuje sklicevanju sodišča prve stopnje na zadevo II Ips 1/2024, saj se nanaša na drugačno pravno vprašanje. Ni namen pravila ne bis in idem, da se strankam prepreči uveljavljanje pravic, ki jih še niso uveljavljale pred sodiščem. V tem postopku si tožnica ne prizadeva za spremembo predhodne odločitve, temveč za priznanje dodatnega zneska, o katerem v preteklosti sodišče še ni odločalo. Predlaga razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Priglaša stroške pritožbe.

3.Pritožba je bila vročena toženki, ki nanjo odgovarja in predlaga njeno zavrnitev. Priglaša stroške odgovora na pritožbo.

4.Pritožba je utemeljena.

5.Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani sklep na podlagi 19. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1) v povezavi z drugim odstavkom 350. člena in 366. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP).

6.S sklepom je sodišče prve stopnje skladno s 274. členom ZPP tožbo zavrglo na podlagi ugotovitve, da je stvar pravnomočno razsojena. Tožnica je s tožbo zahtevala razliko v plači (nadomestilu plače) za čas nezakonitega prenehanja delovnega razmerja po izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi (od 23. 8. 2020 do 24. 2. 2023). Ker je že v individualnem delovnem sporu glede zakonitosti izredne odpovedi, ki je pod opr. št. I Pd 809/2020 tekel pred sodiščem prve stopnje, tožnica zahtevala nadomestilo plače za to obdobje in z zahtevkom za mesečno plačilo 2.271,40 EUR tudi uspela, je sodišče prve stopnje štelo, da je bilo že pravnomočno odločeno o celotnem nadomestilu plače za sporno obdobje oziroma da bi tožnica že tedaj morala postaviti zahtevek na način, da bi pri njegovi višini upoštevala tudi napredovanje.

7.Tožnica utemeljeno opozarja, da je sodišče prve stopnje zmotno štelo, da gre pri zahtevku, ki ga zahteva s tožbo v tej zadevi, za zahtevek, o katerem je že bilo pravnomočno razsojeno. V zadevi I Pd 809/2020, ki je postala pravnomočna s sodbo pritožbenega sodišča Pdp 489/2022, je tožnica zahtevala nadomestilo plače za obdobje od nezakonitega prenehanja delovnega razmerja na podlagi izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi do vrnitve na delo (23. 8. 2020 do 24. 2. 2023). Toženka zahtevane višine v navedenem postopku ni prerekala, zato je bilo tožnici pravnomočno prisojeno mesečno nadomestilo plače v višini 2.271,40 EUR. Po tem, ko je pozvala tožnico nazaj na delo, je 7. 3. 2023 toženka izdala sklep o napredovanju tožnice, na podlagi katerega je tožnici za obdobje do 23. 8. 2020 in za obdobje po 24. 2. 2023 plačala razliko v plači zaradi napredovanja. Ker ji navedene razlike ni plačala tudi za obdobje od 23. 8. 2020 do 24. 2. 2023, je to tožnica zahtevala s tožbo v obravnavani zadevi.

8.Zmotno je stališče sodišča prve stopnje, da je bilo o tem tožbenem zahtevku tožnice že odločeno v zadevi I Pd 809/2020. Ni odločilno, da je bilo tedaj odločeno o tožničinem zahtevku za plačilo nadomestila plač, saj med strankama ni sporno, da tedaj tožnica ni zahtevala tudi dela plače zaradi napredovanja 7. 3. 2023. Tožnica ta del (nadomestila) plače zahteva poleg zneska, ki ji je bil prisojen v prejšnjem postopku. O tožničinem zahtevku za plačilo razlike v plači zaradi napredovanja, do katerega je (tudi za sporno obdobje nezakonitega prenehanja delovnega razmerja) postala upravičena na podlagi sklepa toženke z dne 7. 3. 2023, sodišče še ni odločalo. Materialnopravno zmotno je tudi stališče, da se o celotni pripadajoči reparaciji lahko odloča le v postopku zaradi nezakonitosti izredne odpovedi. Ni podlage za to, da bi se štela odločitev o reparaciji za pravnomočno tudi glede dela nadomestila plače, ki ga sedaj tožnica uveljavlja dodatno k že prejetemu denarnemu nadomestilu. Tožnica ne zahteva še enkrat že prisojenega zneska niti ne zahteva zneska, ki bi ga sodišče v pravnomočno zaključenem individualnem delovnem sporu zavrnilo, tako da je zmotno stališče sodišča prve stopnje o identiteti tožbenega zahtevka - da torej ne gre za nov, samostojni zahtevek, temveč za del prvotnega zahtevka za nadomestilo plače. Že sodišče prve stopnje je ugotovilo, da tega dela zahtevka za nadomestilo plače tožnica ni uveljavljala v prejšnjem postopku, kar pomeni, da o identiteti tožbenega zahtevka ni mogoče govoriti. Brez pravne podlage je tudi stališče, da tožnica ne more vložiti tožbe za razliko do višjega nadomestila plače zato, ker bi tak zahtevek lahko uveljavljala že v prvotnem postopku, pa ga ni. To ni odločilno za presojo, ali gre za že razsojeno stvar. Tudi sicer je bila tožnica kot javna uslužbenka upravičena do višje plače zaradi napredovanja šele s sprejemom ustreznega sklepa s strani toženke, ta pa ga je sprejela šele po izvršitvi sodbe glede nezakonitosti izredne odpovedi (7. 3. 2023).

9.Glede na to, da o tožbenem zahtevku za plačilo dodatne razlike v nadomestilu plače tožnice v obdobju nezakonitega prenehanja delovnega razmerja, ki ga zahteva s tožbo v tem sporu, še ni bilo odločeno, je pravno zmotna odločitev o njenem zavrženju. Pritožbeno sodišče je zato pritožbi ugodilo in sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (prvi odstavek 354. člena v povezavi s 3. točko 365. člena ZPP), v katerem naj o tožbenem zahtevku odloči po vsebini.

10.Odločitev o stroških pritožbenega postopka se v skladu z določbo tretjega odstavka 165. člena ZPP pridrži za končno odločbo.

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 247, 354, 354/1, 365, 365-2

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.