Jedro

Tožeča stranka ob pregledu del (dobave in montaže vrat in oken), ki je bil opravljen v navzočnosti obeh strank, zatrjevanih očitnih napak ni grajala, pač pa je zapisnik, iz katerega izrecno izhaja, da so bila dela pravilno izvedena in da niso bile ugotovljene nobene napake, podpisala. Zato je izgubila pravico do uveljavljanja jamčevalnih zahtevkov.

Izrek

I. Pritožba proti I. in II. točki izreka se zavrže. II. V preostalem delu se pritožba zavrne in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijani III., IV. in V. točki izreka potrdi.

III. Vsaka stranka nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Uvodno pojasnilo

1. Pravdni stranki sta sklenili pogodbo, na podlagi katere je tožena stranka (A. d. o. o.) na objektu tožeče stranke (A. A. s. p.) montirala okna in vrata, za kar ji je tožeča nakazala 940,00 EUR avansa. Po opravljenem delu je tožeča stranka proti toženi zaradi zatrjevanega nekvalitetno opravljenega dela sprožila sodni postopek zaradi vračila avansa, rekoč, da je zaradi tega odstopila od pogodbe. Ta postopek se je vodil pri sodišču prve stopnje pod VI Pg 2531/2017. Tožena stranka pa je (kot nasprotno tožeča stranka) proti tožeči (nasprotno toženi) sprožila postopek zaradi plačila opravljenega dela v znesku 1.111,96 EUR (X Pg 2636/2017). Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 27. 2. 2018 (list. št. 71-72) oba postopka združilo v skupno obravnavanje. V nadaljevanju obrazložitve je pritožbeno sodišče obe stranki imenovalo tako, kot je razvidno iz uvoda te odločbe in to ne glede na to, ali je obravnavalo zahtevek iz tožbe ali iz nasprotne tožbe.

Izpodbijana odločba

2. Z izpodbijano odločbo je sodišče prve stopnje s I. in II. točko izreka oba sklepa o izvršbi v prvem in tretjem odstavku izreka razveljavilo. S III. točko izreka je zavrnilo tožbeni zahtevek tožeče stranke, da ji mora tožena stranka plačati 940,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19. 10. 2017 dalje do plačila. S IV. točko pa je tožeči stranki naložilo, da mora toženi stranki v roku osem dni plačati 1.111,96 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 29. 4. 2017 dalje do plačila. Hkrati je odločilo, da mora tožeča stranki toženi stranki v roku osem dni plačati tudi stroške postopka v znesku 685,41 EUR, pod pretnjo, da bo morala v primeru zamude plačati tudi zakonske zamudne obresti (V. točka izreka).

Pritožba tožeče stranke in odgovor na pritožbo

3. Proti tej odločbi se je tožeča stranka pravočasno pritožila. Uveljavljala je pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb pravdnega postopka. Predlagala je, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano odločbo razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Priglasila je svoje stroške pritožbenega postopka.

4. Tožena stranka je v odgovoru na pritožbo predlagala zavrnitev pritožbe in potrditev izpodbijane odločbe. Tudi ona je priglasila svoje stroške pritožbenega postopka.

K odločitvi o pritožbi

5. Pritožba proti I. in II. točki izreka ni dovoljena, v preostalem delu pa ni utemeljena. Na posamezne pritožbene navedbe je odgovorjeno v nadaljevanju.

Obrazložitev odločitve iz I. točke izreka

6. Kot izhaja iz pritožbe, se je tožeča stranka pritožila zoper celotno odločbo torej tudi proti I. in II. točki izreka, s katerima je sodišče prve stopnje razveljavilo (oba) sklepa o izvršbi v prvem in tretjem odstavku izreka in postopek nadaljevalo kot po tožbi. Zaradi tega za tožečo stranko niso nastale nobene neugodne posledice. Torej za pritožbo v tem delu nima pravnega interesa. Zato je pritožbeno sodišče njeno pritožbo proti I. in II. točki izreka izpodbijane sodbe zavrglo (1. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju: ZPP).

Obrazložitev odločitve iz II. točke izreka Posebnosti postopka v sporih majhne vrednosti

7. Tožbena zahtevka se nanašata na denarno terjatev, ki ne presega 4.000,00 EUR. Zato obravnavani gospodarski spor teče po določbah postopka v sporih majhne vrednosti (495. člen ZPP). Sodbo, izdano v takem postopku, je mogoče izpodbijati le zaradi zmotne uporabe materialnega prava in absolutne bistvene kršitve postopka (prvi odstavek 458. člen ZPP). O pritožbi zoper sodbo je na podlagi petega odstavka 458. člena ZPP odločila sodnica posameznica.

Vezanost pritožbenega sodišča na ugotovljeno dejansko stanje in presoja sodišča prve stopnje

8. Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje, na katere je pritožbeno sodišče vezano na podlagi prvega odstavka 458. člena ZPP, izhajajo naslednja dejstva: (1) pravdni stranki sta sklenili pogodbo, na podlagi katere je tožena stranka tožeči stranki dobavila in montirala enokrilna vrata X., fiksni element - eno polje in dva enokrilna okna, vse za ceno 2.399,70 EUR, (2) pogodba je bila sklenjena po ponudbi tožene stranke št. 20170514 z dne 26. 1. 2017 (priloga B2), (3) tožeča stranka je toženi stranki 17. 1. 2017 plačala 440,00 EUR avansa, dne 31. 1. 2017 pa še znesek 500,00 EUR, (4) pregled dela je bil opravljen 28. 3. 2017 v navzočnosti obeh strank, (5) tožeča stranka je s podpisom prevzemnega lista z dne 28. 3. 2017 (priloga B8) potrdila, (a) da je bilo blago dobavljeno, (b) da je tožena stranka dela izvedla kvalitetno in pravilno in (c) da niso bile ugotovljene nobene pomanjkljivosti; dodala je le pripombo, da morajo biti kljuke rjave barve in (6) tožeča stranka je pisno reklamacijo o neustrezno dobavljenih izdelkih in neustrezni montaži podala 4. 5. 2017. Prvostopenjska presoja pravnega razmerja med pravdnima strankama

9. Na podlagi zgoraj povzetih dejstev je sodišče prve stopnje presodilo, da sta pravdni stranki sklenili prodajno pogodbo in da je tožeča stranka na podlagi določila drugega odstavka 461. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju: OZ) izgubila pravico do uveljavljena jamčevalnih zahtevkov. Zato je tožbeni zahtevek tožeče stranke za vračilo plačanega avansa zavrnilo, tožbenemu zahtevku tožene stranke na plačilo preostanka kupnine pa je ugodilo.

Drugostopenjska presoja pravnega razmerja med pravdnima strankama

10. Sodišče prve stopnje je razmerje med pravdnima strankama zmotno presojalo na podlagi določil OZ, ki urejajo prodajno pogodbo. Vgradnja oken in vrat v objekt tožeče stranke sicer res ni mogoča brez dobave le teh, vendar slednje ne pomeni, da sta pravdni stranki sklenili prodajno pogodbo. Glede na ugotovljeno dejansko stanje je bilo po oceni pritožbenega sodišča ključno podjemnikovo delo, to je montaža oken in vrat. Zato se v tem primeru pogodba, kljub temu, da vključuje dobavo blaga, šteje za podjemno pogodbo in ne za prodajno pogodbo, kot je to zmotno zaključilo sodišče prve stopnje.

11. Kljub takšni zmotni presoji pravnega razmerja med pravdnima strankama, pa je odločitev sodišča prve stopnje pravilna. Tudi pri podjemni pogodbi mora naročnik, če želi uveljavljati jamčevalne zahtevke iz naslova stvarnih napak, oziroma se učinkovito braniti pred zahtevkom podjemnika na plačilo preostanka dogovorjene cene,1 očitne stvarne napake pravočasno grajati. To izhaja iz 633. člena OZ. Po prvem odstavku tega določila je naročnik dolžan pregledati izvršeno delo, brž ko je to po običajnem teku stvari mogoče, in o ugotovljenih napakah nemudoma obvestiti podjemnika. Po pregledu in prevzemu opravljenega dela podjemnik ni več odgovoren za napake, ki jih je bilo mogoče opaziti pri običajnem pregledu, razen če je zanje vedel, pa jih naročniku ni pokazal (tretji odstavek 633. člen OZ).

12. Kot rečeno, je sodišče prve stopnje ugotovilo, da sta bila pregled in prevzem dela opravljena 28. 3. 2017 v navzočnosti obeh strank. Takrat tožeča stranka razen pripombe, da morajo biti kljuke rjave,2 ni imela drugih pripomb na opravljeno delo. Da je delo sicer v redu opravljeno, pa je potrdila s podpisom prevzemnega lista z dne 28. 3. 2017 (v nadaljevanju zapisnika B8). Tožeča stranka torej očitnih napak (tudi če so res obstajale) ni pravočasno grajala. Zato je izgubila pravico do uveljavljanja jamčevalnih zahtevkov.

Odgovor na pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje bistveno kršilo določbe pravdnega postopka

13. Sodišče prve stopnje pri odločanju ni upoštevalo navedb in dokazov tožeče stranke iz vloge z dne 7. 3. 2018 (list. št. 77-79). Zapisalo je, da je tožeča stranka to vlogo vložila v nasprotju z določbo 452. člena ZPP3. Pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje s tem bistveno kršilo določbe pravdnega postopka, je delno utemeljen. S to vlogo je namreč tožeča stranka odgovorila tako na vlogo z dne 14. 2. 2018 (ki jo je tožena stranka pred združitvijo postopkov 27. 2. 2018 vložila v spis VI Pg 2531/2017, l. št. 67-68)4 kot tudi na vlogo z dne 15. 2. 2018 (ki jo je tožena stranka pred združitvijo postopkov (27. 2. 2018) vložila v spis X Pg 2636/2017, l. št. 71-72 pridruženega spisa).5 Odgovor tožeče stranke na prvo od navedenih vlog predstavlja nedovoljeno vlogo v postopku v sporih majhne vrednosti. Gre namreč za tretjo vlogo v tej zadevi, ki je 452. člen ZPP ne predvideva.6 Zato je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko navedb in dokazov iz te vloge v postopku VI Pg 2531/2017 ni upoštevalo.

14. Kot izhaja iz vročilnice (pripete k l. št. 75), je bil (1) sklep o združitvi pravd z dne 27. 2. 2018, (2) poziv sodišča prve stopnje z dne 28. 2. 2018 za odgovor na vlogo tožene (v pravdi X Pg 2636/2017 tožeče stranke) z dne 15. 2. 2018 in (3) sama vloga tožene z dne 15. 2. 2018 (l. št. 73-74),7 tožeči stranki (tam toženi) vročen 1. 3. 2018. Tožeča stranka je bila torej pozvana, da odgovori na to vlogo. Pred združitvijo postopkov namreč v postopku X Pg 2636/2017 tožeča stranka še ni odgovorila na (zadnjo dovoljeno) vlogo tožene stranke. To pa je (po združitvi postopkov) pravočasno storila z vlogo z dne 7. 3. 2018. Zato sodišče prve stopnje navedb in dokazov v točki VI. in VII. te vloge ne bi smelo zavrniti (452. člena ZPP). Ker je to storilo, je zagrešilo smiselno uveljavljeno absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Vendar pa je pritožbeno sodišče to kršitev na podlagi pooblastila iz prvega odstavka 354. člena ZPP odpravilo samo, kot je pojasnjeno v nadaljevanju.

15. Tožeča stranka se je v VI. in VII. točki vloge z dne 7. 3. 2018 sklicevala na ugovore in dokaze, ki jih je podala v vlogi z dne 29. 1. 2018. Vztrajala je, da ni sprejela ponudbe z dne 26. 1. 2017. To naj bi izhajalo iz dejstva, da je prvi del avansa plačala že 17. 1. 2017. Vztrajala je tudi pri ugovoru glede nekvalitetne montaže vrat in oken; v dokaz teh trditev je predložila barvne fotografije. Poleg tega je predlagala tudi ogled na kraju samem, postavitev izvedenca gradbene stroke in svoje zaslišanje. Navedla je še, da tožena stranka v pripravljalni vlogi z dne 15. 2. 2018 za svoje trditve ni predlagala dokazov.

16. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da zgoraj povzete navedbe tožeče stranke glede sprejema ponudbe in zatrjevanih kvalitativnih napak (in v tej smeri predlagani dokazi), ki jih tožeča stranka smiselno ponavlja tudi v pritožbi, za odločitev v tem postopku sploh niso pravno odločilni.

17. Med pravdnima strankama ni sporno, da je tožeča stranka pri toženi stranki dobavo in montažo vrat ter treh oken naročila. Sodišče prve stopnje je tožbeni zahtevek tožeče stranke na vračilo avansa zavrnilo, tožbenemu zahtevku tožene stranke na plačilo opravljenega dela pa ugodilo. To je storilo na podlagi presoje, da tožeča stranka ob pregledu del (dobave in montaže vrat in oken), ki je bil opravljen v navzočnosti obeh strank, zatrjevanih očitnih napak ni grajala, pač pa je zapisnik (B8), iz katerega izrecno izhaja, da so bila dela pravilno izvedena in da niso bile ugotovljene nobene napake,8 podpisala. Zato je izgubila pravico do uveljavljanja jamčevalnih zahtevkov.9 Iz tega sledi, da so vse njene kasnejše navedbe o obstoju napak neupoštevne, saj niti tega ni pojasnila, zakaj je zapisnik o kvalitetno opravljenem delu podpisala, reklamacijo pa vložila več kot mesec dni po podpisu tega (B8) zapisnika. Torej se tudi dokazni predlogi k tem navedbam (barvne fotografije, predlog za ogled na kraju samem, za postavitev izvedenca gradbene stroke, za zaslišanje stranke) izkažejo za nepotrebne. Iz tega sledi, da ni bistveno, po kateri ponudbi je tožeča stranka dobavo in montažo sploh naročila. V vsakem primeru bi morala očitne napake, kot pojasnjeno zgoraj, grajati nemudoma. Tožeča stranka je sicer zatrjevala, da je napake (takoj) reklamirala ustno, vendar je iz zapisnika B8 razvidno, da ga je ob prevzemu del brez pripomb podpisala, svojih navedb o takojšnjem ustnem reklamiranju napak pa ni konkretizirala. Ker pa pavšalne navedbe sodišča ne zavezujejo k izvajanju dokazov (212. člen ZPP), sodišče prve stopnje ni zagrešilo nobene kršitve, ker dokaza z zaslišanjem strank ni izvedlo.

18. Iz zgornje obrazložitve sledi, da tožeča stranka ni utemeljeno odstopila od pogodbe. Zato od tožene stranke ne more zahtevati vračila že plačanega avansa, na drugi strani pa ji je dolžna plačati preostanek zahtevane kupnine.

Odgovor na pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo

19. Tožeča stranka je menila, da je prvostopenjsko sodišče zmotno uporabilo materialno pravo, ker ni uporabilo določbe 465. člena OZ. Po tem določilu kupec ne izgubi pravice sklicevati se na napake, četudi jih ni pravočasno grajal, če je prodajalec za napako vedel oziroma bi zanjo moral vedeti. Smiselno enako določa tudi 636. člen OZ pri podjemni pogodbi. Po tem določilu se podjemnik (med drugim) ne more sklicevati na nepravočasnost obvestila o napaki, (1) če se napaka nanaša na dejstva, ki so mu bila znana ali mu niso mogla ostati neznana, pa jih ni sporočil naročniku,10 (2) ali če je s svojim ravnanjem zavedel naročnika, da pravic ni pravočasno uveljavil.11

20. Vprašanje, katere določbe materialnega prava je treba uporabiti, je odvisno od trditvene podlage strank in vsebine tožbenega zahtevka. Naloga sodišča je, da ugotovi, ali ob zatrjevanem dejanskem stanju pravni red ponuja pravno pravilo, ob katerega uporabi je mogoče izreči v tožbenem zahtevku predlagano pravno posledico. Glede na navedeno bi določba 636. člena OZ lahko prišla v poštev le, če bi tožeča stranka pravočasno in konkretno navedla dejstva, iz katerih izhaja, da je tožena stranka vedela oziroma bi morala vedeti za napako, pa ji tega ni sporočila, vendar tega ni storila.

21. Pritožbeno sodišče poudarja, da sta pravdi na vračilo avansa oziroma plačilo kupnine kljub združitvi ohranili svojo samostojnost.12 Tožeča stranka je v pravdi, v kateri zahteva vračilo avansa, šele v V. točki druge pripravljalne vloge z dne 1. 2. 2018 (l. št. 61) navedla, da je bila toženi stranki zatrjevana stvarna napaka znana oziroma ji ni mogla ostati neznana. Ta navedba pa je glede na določbo 451. člena ZPP v zvezi s 453. členom ZPP prepozna. V pravdi, v kateri je tožena stranka zahtevala plačilo preostanka kupnine, pa tožeča stranka tovrstnih navedb sploh podala ni.

Nedovoljeni pritožbeni razlogi

22. Tožeča stranka niti z ostalimi pritožbenimi razlogi ne more doseči drugačne odločitve. Bodisi zato ne, ker z njimi izpodbija dejansko stanje,13 bodisi zato, ker z njimi uveljavlja relativne bistvene kršitve določb pravdnega postopka.14 Kot že rečeno, to nista dovoljena pritožbena razloga v v sporih majhne vrednosti (prvi odstavek 458. člen ZPP).

23. Pritožbeno sodišče je preizkus izpodbijane sodbe opravilo v okviru pritožbenih navedb in po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP).

Sklepno

24. Pritožba proti III. in IV. točki izreka torej ni utemeljena. Posledično tudi ni utemeljena zoper stroškovno odločitev v V. točki izreka.15 Ker pa pritožbeno sodišče tudi ob uradnem preizkusu izpodbijane sodbe ni zaznalo nobenih kršitev iz drugega odstavka 350. člena ZPP, razen tiste, ki jo je samo odpravilo, je pritožbo v tem delu kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijano sodbo v tem delu potrdilo (353. člen ZPP).

Stroški pritožbenega postopka

25. Tožeča stranka s pritožbo ni uspela. Zato sama krije svoje pritožbene stroške (prvi odstavek 154. člena v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP). Tožena stranka sama nosi svoje stroške v zvezi z odgovorom na pritožbo, ker ta ni doprinesel k odločitvi pritožbenega sodišča (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 155. člena ZPP).

1 Prim. drugi odstavek 635. člena OZ, ki določa: Če je naročnik o napakah pravočasno obvestil podjemnika, pa lahko tudi po izteku tega roka z ugovorom zoper njegov zahtevek za plačilo uveljavlja svojo pravico do znižanja plačila in do povračila škode. 2 Tožeča stranka v tem postopku ni trdila, da je od pogodbe odstopila zaradi napak na kljukah. 3 7. točka obrazložitve izpodbijane sodbe. 4 Prim. VIII. točko vloge z dne 7. 3. 2018. 5 Prim. VI. in VII. točko vloge z dne 7. 3. 2018. 6 V postopku v sporih majhne vrednosti mora tožeča stranka navajati vsa dejstva in predlagati vse dokaze v tožbi, tožena stranka pa v odgovoru na tožbo (451. člen ZPP). Tožeča stranka lahko v osmih dneh po prejemu odgovora na tožbo vloži pripravljalno vlogo, v kateri odgovori na navedbe v odgovoru na tožbo (tretji odstavek 452. člen ZPP). Tožena stranka lahko v osmih dneh po prejemu pripravljalne vloge tožeče stranke vloži pripravljalno vlogo, v kateri odgovori na navedbe tožeče stranke v njeni pripravljalni vlogi (četrti odstavek 452. člen ZPP). V primerih, ko se postopek začne s predlogom za izvršbo na podlagi verodostojne listine, se za prvo in drugo pripravljalno vlogo štejeta vlogi, ki sta vloženi po tem, ko se je postopek nadaljeval v pravdi. 7 Na katerega se v pritožbi sklicuje tožeča stranka. 8 Razen glede barve kljuk, kar pa ne bistveno za odločitev o tožbenem zahtevku, kot je pojasnjeno zgoraj. 9 prvi odstavek 633. člena OZ v zvezi s prvim odstavkom 638. člena OZ. 10 Ta predpostavka bo praviloma alternativna predpostavki pravočasnega obvestila o napaki ali predpostavki (jamčevalnega) roka, v katerem se mora napaka pokazati. 11 Ta predpostavka je alternativna predpostavki, da mora naročnik, ki je podjemnika pravočasno obvestil o napakah izvršenega posla, svoje zahtevke sodno uveljaviti v enem letu od obvestila o napaki. Ta predpostavka v tem primeru ne pride v pošte. Tožeča stranka namreč tožene stranke o napaki ni pravočasno obvestila, zato se sodišču prve stopnje ni bilo treba ukvarjati z vprašanjem, ali je tožeča stranka svoje pravice uveljavljala pravočasno. 12 Prim. VSRS sklep II DoR 396/2014 z dne 8. 1. 2015. 13 Gre za pritožbene navedbe, (1) da tožeča stranka ni sprejela ponudbe št. 20160514 (tudi sicer pa to po presoji sodišča v tem postopku ni bistveno) in (2) da tožena stranka obveznosti ni izpolnila. 14 Gre za pritožbene navedbe, (1) da sodišče prve stopnje ne bi smelo upoštevati (novih) navedb, ki jih je tožeča stranka podala na naroku 9. 1. 2019 in (2) da tožena stranka glede svojega tožbenega zahtevka ni zadostila svojemu trditvenemu in dokaznemu bremenu. Oboje tudi sicer ne drži. Tožena stranka je navedbe o tem, da tožeča stranka napak ni pravočasno grajala (s sklicevanjem na prevzemni list z dne 28. 3. 2017) podala že v svojih dovoljenih vlogah. Svoj tožbeni zahtevek pa je trditveno in dokazno podkrepila že v prvi pripravljalni vlogi z dne 17. 1. 2018 (l. št. 52-54 pridruženega spisa). 15 Tožeča stranka se je na stroške pritožila zgolj posledično. Ker pa s pritožbo ni uspela, je tudi pritožba proti odločitvi o pravdnih stroških neutemeljena.