Jedro

Upravni organ je pravilno ocenil, da je tožnik nezanesljiv in da zato ne izpolnjuje več pogoja iz 3. točke drugega odstavka 14. člena ZOro-1. Posledično je pravilno odločil, da so izpolnjeni z ZOro-1 predpisani pogoji za to, da se mu dovoljenje za posest orožja, kakor tudi v dovoljenju registrirano orožje, odvzame.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Prvostopenjski organ je z izpodbijano odločbo odločil, da se tožniku odvzame dovoljenje za posest orožja št. ... ter v tem dovoljenju registrirano orožje in sicer polavtomatska pištola znamke Crvena Zastava, model M-70 kalibra 7.6 MM s tov. št. ..., polavtomatska pištola znamke Tanfoglio, model P19 COMBAT B, kalibra 9x19 s tov. št. ... in revolver znamke Smith & Wesson, model 686-6, kalibra 357 MAG s tov. št. ...

2. V svoji obrazložitvi navaja, da je bilo tožniku dne 12. 12. 2005 izdano dovoljenje za posest orožja s trajno veljavnostjo. Dne 8. 1. 2014 je organ prejel predlog PP Škofja Loka za ugotavljanje tožnikove zanesljivosti. V predlogu je bilo navedeno, da je (navedena) PP dne 4. 1. 2014 na naslovu A., obravnavala intervencijo, v kateri je bil udeležen tudi tožnik in so bili med intervencijo zaznani elementi kaznivega dejanja nasilja v družini, kaznivega dejanja zanemarjanja mladoletne osebe in kaznivega dejanja lahke telesne poškodbe. Ob navedeni intervenciji je bila tožniku odrejena tudi prepoved približevanja njegovi ženi, njunima dvema hčerkama in hčerki njegove žene. Ta odredba o prepovedi približevanja je bila s strani Okrožnega sodišča v Kranju potrjena. Ob navedeni intervenciji so bili tožniku zaseženi (navedeni) trije kosi orožja. Organ je dne 14. 3. 2014 prejel dopis iste PP, iz katerega je razvidno, da je bil tožnik v letu 2012 obravnavan zaradi prekrška po prvem odstavku 6. člena Zakona o javnem redu in miru in v letu 2014 obravnavan zaradi suma storitve štirih kaznivih dejanj, med drugim, zaradi nasilja v družini. Tožnik je bil v postopku tudi zaslišan. Na zaslišanju je, med drugim, povedal, da ima stalno prebivališče prijavljeno na CSD Škofja Loka in da prebiva malo tu, malo tam oziroma pri prijateljih. Zaslišana je bila tudi tožnikova žena, kakor tudi njena hčerka, katerih navedbe organ tudi povzema. Nadalje organ navaja, da je preko CSD Škofja Loka ugotovil, da je slednji vodil postopek preprečevanja nasilja v družini, razvezni postopek in postopek socialno varstvenih storitev. Glede na navedeno organ zaključuje, da tožnik ni zanesljiv, zato mu je bilo potrebno predmetno dovoljenje za posest orožja, kakor tudi v njem registrirano orožje, odvzeti. Sklicuje se na določbe Zakona o orožju (ZOro-1).

3. Drugostopenjski organ je pritožbo tožnika zavrnil. Meni, da je prvostopenjski organ pravilno ugotovil, da tožnik živi v takšnih okoliščinah, ki kažejo na to, da ni primeren za posedovanje orožja in da se postavlja vprašanje, kje bo orožje hranil, in zato naredil pravilen zaključek, da tožnika ni mogoče šteti za zanesljivega, saj se sme posest orožja zaupati le posamezniku, pri katerem je glede na njegovo dosedanje ravnanje in obnašanje mogoče pričakovati, da bo trajno sposoben kontrolirati in imeti v oblasti svoje ravnanje ter da bo orožje posedoval in uporabljal v skladu z veljavnim pravnim redom.

4. Tožnik se s takšno odločitvijo upravnega organa ne strinja. V tožbi navaja, da Upravna enota Škofja Loka nima nobenih dokazov proti njemu, razen besed njegove žene, s katero sta se tedaj ločevala, in njene sestre; medtem ko ima on sam dokaze in sicer ženine grožnje, ki mu jih je pisala. Želi, da zaradi lažnih izjav ne bo ob orožje. Hkrati pa bi se, če mu orožje ne bo odvzeto, lahko ponovno zaposlil kot varnostnik pri prevzemu denarja. Zato prosi sodišče, da še enkrat preveri, ali je bil postopek pravilno voden. Sodišče je smiselno štelo, da predlaga odpravo izpodbijanega akta.

5. Tožena stranka v odgovoru na tožbo meni, da je njena odločba pravilna in zakonita glede na dejansko stanje, ki je razvidno iz dokumentacije v upravnem spisu; navedbe tožnika pa neutemeljene iz razlogov, kot jih je navedla v odločbi z dne 14. 5. 2015. Sodišču predlaga, da tožbo tožnika kot neutemeljeno zavrne.

6. Tožba ni utemeljena.

7. V obravnavanem primeru je predmet sodne presoje odločba prvostopenjskega organa, s katero je le-ta odločil, da se tožniku odvzame dovoljenje za posest orožja, kot tudi v tem dovoljenju registrirani (trije) kosi orožja.

8. Zakon o orožju (ZOro-1) v prvem odstavku 58. člena določa, da pristojni organ odvzame orožje in orožne listine posamezniku, ki ne izpolnjuje več pogojev iz 2. do 6. točke drugega odstavka 14. člena tega zakona. V 2. do 6. točki 14. člena ZOro-1 so predpisani pogoji, pod katerimi se lahko posamezniku izda dovoljenje za nabavo orožja, dovoljenje za nabavo streliva, orožni list in dovoljenje za posest orožja. Med temi je v 3. točki tega odstavka tudi pogoj, da mora biti posameznik zanesljiv. V 16. členu ZOro-1 pa je navedeno, kdaj se šteje, da posameznik ni zanesljiv. Med drugim je to tudi to, če okoliščine, v katerih posameznik živi, kažejo, da ni primeren za nošenje orožja. In ravno to je v obravnavanem primeru sporno.

9. Iz podatkov v upravnem spisu izhaja, da je bil tožnik v letu 2012 obravnavan zaradi prekrška po prvem odstavku 6. člena Zakona zoper javni red in mir. Slednji pa določa prekršek predrznega in nasilnega vedenja. Tožnik je bil tudi večkrat obravnavan zaradi suma storitve kaznivega dejanja, tudi kaznivega dejanja z elementi nasilja. Tako mu je bila ob policijski intervenciji dne 4. 1. 2014, med drugim, zaradi kaznivega dejanja nasilja v družini, odrejena prepoved približevanja (bivši) ženi, njunima hčerkama in ženini hčerki. To prepoved je potrdilo tudi sodišče. Razen tega tožnik po lastnih navedbah živi malo tu, malo tam in ima stalno prebivališče prijavljeno na CSD Škofja Loka. Zato se tudi po mnenju sodišča utemeljeno postavlja vprašanje, kje bo oziroma kje bi orožje hranil. 10. Ob upoštevanju zgoraj navedenih zakonskih določb in podatkov v spisu, je po presoji sodišča odločitev upravnega organa (tako prvostopenjskega kakor tudi drugostopenjskega za njim) pravilna in zakonita. Upravni organ je pravilno ocenil, da je tožnik nezanesljiv v smislu drugega odstavka 16. člena ZOR-1 in da zato ne izpolnjuje več pogoja iz 3. točke drugega odstavka 14. člena ZOro-1. Posledično je pravilno odločil, da so izpolnjeni z ZOro-1 predpisani pogoji za to, da se tožniku predmetno dovoljenje za posest orožja, kakor tudi v dovoljenju registrirano orožje, odvzame.

11. Sodišče zato tožbene navedbe zavrača kot neutemeljene, ker na drugačno odločitev v zadevi ne morejo vplivati. Tako na drugačno odločitev ne morejo vplivati navedbe, da gre zgolj za maščevanje njegove bivše žene, kot tudi ne navedbe, da bi se, če mu orožje ne bo odvzeto, lahko zaposlil kot varnostnik pri prevzemu denarja.

12. Ker je odločitev upravnega organa pravilna in zakonita, je sodišče tožbo tožnika na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) zavrnilo kot neutemeljeno.