Jedro

Razlogi izpodbijanega sklepa so v nasprotju, saj na eni strani organ za BPP ugotavlja, da glede na merila iz 23. člena ZOdvT niso izkazane okoliščine (ob upoštevanju dohodkov pravdnih strank), ki bi upravičevale določitev višje vrednosti spora (iz česar bi se dalo sklepati, da organ presoja izpolnjevanje pogojev oziroma meril po prvem odstavku 23. člena ZOdvT), na drugi strani pa ugotavlja, da zadeve, za katero je bila prosilki dodeljena brezplačna pravna pomoč, ni mogoče okvalificirati kot zakonski spor po prvem odstavku 23. člena ZOdvT, temveč kot spor iz razmerij med starši in otroki po drugem odstavku 23. člena ZOdvT, po katerem vrednost spora znaša 1.500,00 EUR. Ker morajo biti v obrazložitvi upravne odločbe (ali sklepa) razlogi, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo takšno odločbo, in razlogi, zaradi katerih ni bilo ugodeno kakšnemu zahtevku strank, jasni in natančni, saj je le tako možen preizkus zakonitosti odločitve, je organ za BPP z opisanim razlogovanjem kršil pravila postopka ter je že iz tega razloga izpodbijani sklep nezakonit in ga je treba odpraviti.

Izrek

Tožbi se ugodi, sklep Okrožnega sodišča v Novem mestu, št. Bpp 413/2012 z dne 5. 11. 2013, se v zavrnilnem delu odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki stroške tega postopka v znesku 347,70 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je organ za BPP predlogu tožnice, odvetnice v …, za odmero stroškov za sestavo in vložitev tožbe za razvezo zakonske zveze ter zahtevkov povezanih z njo po odločbi, št. Bpp 413/2012 z dne 3. 12. 2012, delno ugodil in ji priznal znesek 142,44 EUR, v preostalem je njen predlog zavrnil. V obrazložitvi je navedel, da je z odločbo, št. Bpp 413/2012 z dne 3. 12. 2012, prosilki A.A. dodelil redno brezplačno pravno pomoč, ki je obsegala sestavo in vložitev tožbe za razvezo zakonske zveze ter zahtevke, povezane z njo (varstvo in vzgoja otrok, določitev preživnine in stikov) od 10. 10 2012. Za izvajanje je določil tožnico. Glede na 30. člen Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) je organ ugotovil, da znaša vrednost spora v postopku, upoštevaje 23. člen ZOdvT, 1.500,00 EUR. Gre za postopek zaradi razveze zakonske zveze, dodelitve otrok, določitve preživnine in stikov. Dohodki pravdnih strank niso veliki. Tožnica ni izkazala okoliščin, ki bi upravičevale določitev višje vrednosti spora. V tem primeru ne gre posebej za določitev vrednosti predmeta za razvezo ter posebej za dodelitev otrok, določitve preživnine in stikov. 15. člen ZOdvT namreč določa, da isto zadevo predstavlja postopek za razvezo zakonske zveze in iz nje izvirajoče zadeve, o katerih sodišče odloča v istem postopku, kar je treba uporabiti tudi v konkretnem primeru, saj je sestavni del postopka za razvezo zakonske zveze tudi zahtevek za dodelitev otrok v vzgojo in varstvo, določitev preživnine in stikov. To je skladno tudi z 78. členom Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (v nadaljevanju ZZZDR). Obligatorna kumulacija teh zahtevkov in nujnost njihovega hkratnega obravnavanja je razvidna tudi iz 421. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Po drugem odstavku 406. člena ZPP štejejo za spore iz razmerij med starši in otroci med drugim tudi spori o varstvu, vzgoji, preživljanju otrok in določitvi stikov, ne glede na to, ali se rešujejo samostojno ali z zakonskimi spori. Obravnavane zadeve pa ni mogoče okvalificirati kot zakonski spor. Le za te je predvidena določitev vrednosti po prostem preudarku (prvi odstavek 23. člena ZOdvT). Organ je nato tožnici po 12. členu ZOdvT in glede na priglašene stroške priznal nagrado za postopek v višini 89,70 EUR (69 x 1,3), nagrado za izdelavo in izročitev dokumentov po tar. št. 6000 v skupni višini 9,00 EUR in nagrado po tar. št. 6002 v višini 20,00 EUR, skupno torej (s pripadajočim 20 % DDV) 142,44 EUR.

Tožnica je v tožbi uvodoma povzela potek dosedanjega postopka, navedla, da je bila v zadevi že vložena tožba na naslovno sodišče, ki je s sodbo, I U 202/2013 z dne 29. 8. 2013, tožbi tožnice ugodilo, sklep organa v zavrnilnem delu odpravilo in zadevo vrnilo v tem obsegu organu v ponovni postopek. V nadaljevanju je nato navedla razloge sodišča v sodbi. Sodišče je organu naložilo, da naj, če se bo odločilo za določitev vrednosti predmeta v višini 1.500,00 EUR, pojasni, na kateri pravni podlagi temelji ta odločitev in navede razloge. Pojasnilo je tudi razliko med ''zadevo'' in ''predmetom'', da se vrednosti več predmetov v isti zadevi seštevajo, pojem ''predmet'' pa pomeni posamezno pravico ali pravno razmerje oziroma zahtevek, na katerega se nanašajo odvetnikove storitve. Izrecno je navedlo, da postopek za razvezo in iz njega izvirajoče zadeve predstavlja isto zadevo (15. člen ZOdvT), kar pa ne pomeni, da v tej zadevi ne more biti več različnih predmetov in da mora organ, če bo nagrada odmerjena zgolj na podlagi enega predmeta, utemeljiti, kateremu in zakaj, pri tem pa upoštevati, da zakonska kumulacija veže odločanje o razmerjih med starši in otroki na zakonske spore in ne obratno. Organ pa je nato izdal izpodbijano odločbo. Odločitev o vrednosti predmeta je napačna. Organ je izhajal iz stališča, da je bila BPP prosilki dodeljena le za tožbo iz razmerja med starši in otroki, ni pa upošteval, da je bila primarno dodeljena zaradi razveze zakonske zveze, kar sta dva ločena predmeta, v katerih se odloča v isti zadevi. Vrednosti več predmetov v isti zadevi pa se seštevajo. To izhaja tudi iz napotnice. Še vedno ni mogoče ugotoviti, kako je organ določil vrednost spora, niti ni argumentiral, zakaj je tožnica upravičena do nagrade zgolj na podlagi enega izmed predmetov v tej zadevi. Zaključek organa, da v tem primeru naj ne bi šlo posebej za določitev vrednosti predmeta za razvezo zakonske zveze in posebej za dodelitev otrok, določitev preživnine in stikov, je torej napačen in v nasprotju s stališčem naslovnega sodišča, nenazadnje pa tudi v nasprotju s stališčem organa na strani 2 akta. Nadalje je napačen tudi zaključek organa o tem, da pride v poštev določba drugega odstavka 23. člena ZOdvT in ne prvega odstavka istega člena. Je tudi v nasprotju z obrazložitvijo, kot tudi v nasprotju z izrekom odločbe z dne 5. 11. 2013, iz katerega izhaja, da je bila prosilki za BPP dodeljena za sestavo in vložitev tožbe za razvezo zakonske zveze ter zahtevkov, povezanih z njo, pri čemer 406. člen ZPP določa, da so zakonski spori ravno spori zaradi razveze zakonske zveze. Gre torej za zakonski spor in iz njega izhajajočih zahtevkov. Četudi pa je pravilno stališče organa, da ne gre za dva predmeta, pa še vedno ni pojasnjeno, zakaj je organ presodil, da je treba vrednost spora odmeriti na 1.500,00 EUR. Res gre za dva ločena predmeta, ki se pogosto obravnavata skupaj in katerih vrednosti predmetov se zato po prvem odstavku 20. člena ZOdvT seštevajo, kar izhaja tudi iz 406. člena ZZZDR. Od vsakega predmeta se plačuje tudi taksa, kar pa izhaja iz Zakona o sodnih taksah. Tožnica je ocenila vrednost predmeta v konkretni zadevi 9.000,00 EUR, kar predstavlja seštevek vrednosti predmeta spora iz razmerja med starši in otroki v višini 1.500,00 EUR ter vrednost predmeta v višini 7.510,90 EUR kot vrednost predmeta zakonskega spora. Ta se določa glede na zadnje tri bruto dohodke obeh zakoncev pred nastankom nagrade. Seštevek zadnjih treh bruto plač prosilke znaša 5.221,72 EUR, ker pa podatka o plačah prosilkinega moža tožnica ni imela, je upoštevala znesek minimalne plače v RS od 1. 1. 2012 do 31. 12. 2012, ki je znašal 763,06 EUR, skupaj torej tri plače znašajo 2.289,18 EUR. Tako se izkaže, da je bil stroškovnik tožnice korekten, odločitev organa pa napačna. Ker je naslovno sodišče v zadevi že odločalo, je predlagala odločanje v sporu polne jurisdikcije, saj narava stvari to dopušča, podatki spisa pa dajejo za to zanesljivo podlago. Predlagala je, da sodišče sklep organa v zavrnilnem delu odpravi, tožnici prizna za opravljene storitve nagrado po tar. št. 3100 v višini 378,30 EUR, nagrado po tarif. št. 6000 v višini 9,00 EUR, nagrado po tar. št. 6002 v višini 20,00 EUR ter 22 % DDV od vrednosti storitev v višini 89,61 EUR, kar je dolžan organ nakazati na poslovni račun tožnice v 30 dneh, da ne bo izvršbe, sodišče pa naj organu tudi naloži povrnitev njenih stroškov postopka za ta spor.

Toženka je sodišču poslala upravne spise, na tožbo pa ni odgovorila.

Tožba je utemeljena.

Tožnica v tem upravnem sporu izpodbija odločitev organa za BPP, sprejeto v izvrševanju sodbe naslovnega sodišča, I U 202/2013 z dne 29. 8. 2013, s katero je sodišče ugodilo tožbi tožnice, sklep organa za BPP, št. Bpp 413/2012 z dne 24. 12. 2012, odpravilo in vrnilo zadevo istemu organu v ponovni postopek. Sodišče tako v tem upravnem sporu presoja, ali je organ za BPP sledil pravnemu mnenju sodišča, izraženemu v tej sodbi, in njegovim stališčem, ki se tičejo postopka (četrti odstavek 64. člena Zakona o upravnem sporu - v nadaljevanju ZUS-1), presoja pa ga tudi v mejah tožbenega predloga (40. člen ZUS-1) in v okviru uradnega preizkusa.

Iz izpodbijanega sklepa izhaja, da je organ za BPP ponovno odločil, da pripada tožnici kot izvajalki brezplačne pravne pomoči za prosilko A.A. v Bpp zadevi 413/2012 znesek 142,44 EUR, v preostalem pa je predlog tožnice zavrnil. V 4. točki svoje obrazložitve je organ ugotovil, da po 23. členu ZOdvT znaša vrednost spora 1.500,00 EUR, da gre za postopek zaradi razveze zakonske zveze, dodelitve otrok, določitve preživnine in stikov, da dohodki pravdnih strank niso veliki, in da izvajalka okoliščin, ki bi upravičevale določitev večje vrednosti spora, ni izkazala. Povzel je tudi 15. člen ZOdvT, po katerem isto zadevo predstavljajo (med drugim) postopek za razvezo zakonske zveze in iz nje izvirajoče zadeve, o katerih sodišče odloča v istem postopku. V 5. točki obrazložitve pa je po povzetku določb 78. člena ZZZDR, 421. in 406. člena ZPP zaključil, da odločanje v zadevi, za katero je organ prosilki dodelil brezplačno pravno pomoč, ni mogoče okvalificirati kot zakonski spor (prvi odstavek 23. člena ZOdvT), saj je le za te predvidena določitev vrednosti spora po prostem preudarku (od 1.500 do 500.000 EUR), da pa za spore iz razmerij med starši in otroci vrednost predmeta znaša 1.500,00 EUR (drugi odstavek 23. člena ZOdvT) in ne priglašenih 9.000,00 EUR.

Po presoji sodišča so si povzeti razlogi izpodbijanega sklepa v nasprotju, saj na eni strani organ za BPP ugotavlja, da glede na merila iz 23. člena ZOdvT niso izkazane okoliščine (ob upoštevanju dohodkov pravdnih strank), ki bi upravičevale določitev višje vrednosti spora (iz česar bi se dalo sklepati, da organ presoja izpolnjevanje pogojev oziroma meril po prvem odstavku 23. člena ZOdvT), na drugi strani pa ugotavlja, da zadeve, za katero je bila prosilki dodeljena brezplačna pravna pomoč, ni mogoče okvalificirati kot zakonski spor po prvem odstavku 23. člena ZOdvT, temveč kot spor iz razmerij med starši in otroki po drugem odstavku 23. člena ZOdvT, po katerem vrednost spora znaša 1.500,00 EUR. Ker morajo biti v obrazložitvi upravne odločbe (ali sklepa) razlogi, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo takšno odločbo, in razlogi, zaradi katerih ni bilo ugodeno kakšnemu zahtevku strank, jasni in natančni, saj je le tako možen preizkus zakonitosti odločitve, je po presoji sodišča organ z opisanim razlogovanjem kršil pravila postopka (kar ugovarja tudi tožnica) ter je že iz tega razloga izpodbijani sklep nezakonit in ga je treba odpraviti (7. točka drugega odstavka 237. člena ZUP).

Ne glede na povedano pa sodišče še dodaja, da je iz podatkov spisa oziroma natančneje iz odločbe, št. Bpp 413/2012 z dne 3. 12. 2012, jasno razvidno, da je bila prosilki A.A. odobrena brezplačna pravna pomoč v obliki sestave tožbe za razvezo zakonske zveze od moža B.B. ter zahtevkov, povezanih z njo (odločitev o varstvu in vzgoji otrok, določitve preživnine in stikov) od 10. 10. 2012 dalje, torej je treba spor okvalificirati kor zakonski spor po prvem odstavku 23. člena ZOdvT in na tej podlagi določiti vrednost spora ter posledično nagrado tožnice. Pri tem pa se sodišče strinja s stališčem organa za BPP, da predstavlja isto zadevo postopek za razvezo zakonske zveze in odločitev o varstvu in vzgoji otrok, določitve preživnine in stikov, če se odloča o tem v istem postopku, kar pa tudi pomeni, da se zato ne prizna nagrada izvajalki BPP posebej za zakonski spor po prvem odstavku 23. člena ZOdvT in posebej za spor iz razmerij med starši in otroki po drugem odstavku 23. člena ZOdvT.

Glede na povedano je sodišče, ker je presodilo, da v postopku za izdajo upravnega akta niso bila upoštevana pravila postopka, tožbi ugodilo na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1, odločbo organa za BPP odpravilo in jo vrnilo istemu organu v ponovni postopek. V ponovnem postopku bo moral organ ponovno odločiti o predlogu tožnice in pri tem upoštevati pravno mnenje sodišča in njegova stališča, ki se tičejo postopka.

Sodišče ni sledilo predlogu tožnice za odločanje v sporu polne jurisdikcije po 65. členu ZUS-1, ker je presodilo, da za tako odločanje ni podlage v podatkih spisa, upoštevajoč pri tem tudi razlog odprave akta.

Odločitev o ugoditvi stroškovnega zahtevka tožnice temelji na tretjem odstavku 25. člena ZUS-1 in na njegovi podlagi izdanega Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (drugi odstavek 3. člena Pravilnika).