Jedro

V obravnavanem primeru je petnajstdnevni rok za vložitev predloga za izvršitev kazni z delom v splošno korist, ob upoštevanju ugotovitve, da je sodba sodišča prve stopnje postala pravnomočna že 16. 1. 2013, potekel bistveno pred 21. 11. 2016, torej bistveno po preteku petnajstdnevnega roka, kot ga določa drugi odstavek 129.a člena ZKP, kar v točki 6 izpodbijanega sklepa pravilno ugotavlja sodnica, ki je zadevo obravnavala na prvi stopnji, in obsojenčev predlog kot prepozen zavrgla, ne da bi raziskovala druga dejstva, ki jih je v predlogu navajal obsojeni. Glede na zgornji predmet odločitve, tudi pritožbeno sodišče končnega predloga v smeri alternativne izvršitve kazni zapora ni moglo vsebinsko obravnavati, zato je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo (tretji odstavek 402. člena ZKP).

Izrek

I. Pritožba obsojenega Z.G. se zavrne kot neutemeljena.

II. Obsojeni je dolžan plačati sodno takso v znesku 30,00 EUR.

Obrazložitev

1. Okrožno sodišče v Slovenj Gradcu je s sklepom II Kr 789/2013 z dne 1. 12. 2016 kot prepozen zavrglo predlog obsojenega Z.G. za izvršitev kazni z delom v splošno korist. 2. Zoper sklep je obsojeni vložil pravočasno pritožbo, v kateri predlaga, da pritožbeno sodišče predlog vsebinsko obravnava.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Kot izhaja iz pravilnih razlogov prvostopenjskega sodišča, je bila obsojenemu s sodbo Okrožnega sodišča v Slovenj Gradcu I Ks 789/2013 z dne 12. 2. 2015 zaradi neizpolnitve dodatnega pogoja preklicana pogojna obsodba, določena s sodbo Okrožnega sodišča v Slovenj Gradcu III K 789/2013 z dne 3. 1. 2013, s katero mu je bila zaradi v sostorilstvu storjenega kaznivega dejanja velike tatvine po 1. točki prvega odstavka 205. člena v zvezi z drugim odstavkom 20. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1) določena kazen štiri mesece zapora s preizkusno dobo dveh let in dodatnim pogojem, da mora oškodovanki plačati prisojeni premoženjskopravni zahtevek v znesku 3.890,76 EUR v roku enega leta od pravnomočnosti sodbe. Citirana sodba je postala pravnomočna in izvršljiva 26. 3. 2015. Obsojeni je v pritožbi z dne 21. 11. 2016, zoper odločbo Okrožnega sodišča v Slovenj Gradcu I IKZ 789/2013 z dne 4. 11. 2016, s katero je bila njegova prošnja za odložitev kazni štiri mesece zapora po sodbi Okrožnega sodišča v Slovenj Gradcu I Ks 78972013 z dne 12. 2. 2015 kot neutemeljena zavrnjena, predlagal, da „izrečeno kazen zapora odsluži s socialnim delom tako, da bi med vikendi prihajal v S.“. Po določbi 129.a člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) sme obsojeni predlog za alternativno izvršitev kazni zapora vložiti v petnajstih dneh po pravnomočnosti sodbe. Sodnik v skladu z drugim odstavkom navedenega člena predlog zavrže, če je prepozen.

5. V obravnavanem primeru je petnajstdnevni rok za vložitev predloga za izvršitev kazni z delom v splošni korist, ob upoštevanju ugotovitve, da je sodba sodišča prve stopnje postala pravnomočna že 16. 1. 2013, potekel bistveno pred 21. 11. 2016, torej bistveno po preteku petnajstdnevnega roka, kot ga določa drugi odstavek 129.a člena ZKP, kar v točki 6 izpodbijanega sklepa pravilno ugotavlja sodnica, ki je zadevo obravnavala na prvi stopnji, in obsojenčev predlog kot prepozen zavrgla, ne da bi raziskovala druga dejstva, ki jih je v predlogu navajal obsojeni.

6. Glede na zgornji predmet odločitve, tudi pritožbeno sodišče končnega predloga v smeri alternativne izvršitve kazni zapora ni moglo vsebinsko obravnavati, zato je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo (tretji odstavek 402. člena ZKP).

7. Sklep o obveznosti plačila sodne takse kot stroška pritožbenega postopka temelji na prvem odstavku 98. člena ZKP in prvem odstavku 95. člena ZKP ter Zakonu o sodnih taksah. Sodna taksa je bila odmerjena po tarifni številki 74013 Taksne tarife.